Razstava Osebno v ŠKUCu

Samo še do 12. julija je v ŠKUCu na ogled zanimiva razstava z naslovom Osebno. Mladi avtorji so prav poletno osvežilni. Priporočam! Med njimi je tudi Neža Knez, ki je samogenerirala desetdnevno slepoto in v sklopu tega raziskovanja ustvarila dnevnik, risbe, kipe. Portreti so nastali po spominu, po tipu in po opisu. Neža je tista ustvarjalka, ki je prevajala grafite v brajico.

Definitivno me je spomnilo na Aksinjin doktorat. Samo, da gre tu za estetski pogled. Zelo lepo. Kot poezija. Če bi imela več česa, bi vse prebrala, se v to "potopila" in pretipala. ČE bi imela več časa.

Blindsight

Ogledala sem si dokumentarni film Blindsight, ki govori o - saj ne vem kje naj začnem? Mogoče z ozadjem zgodbe.
Tibet, budizem, vera v reinkarnacijo. Veste kaj si mislijo o slepih? Slepota je kazen. In to mišljenje kar sprejmejo. Vmes zaslutiš, da starši slepih otrok najraje ne bi imeli... to je sramota, naj gredo prosjačit, kdo bo pa zanje skrbel ko bodo odrasli, ni služb... In potem pride "odrešiteljica" iz Nemčije in ustanovi šolo za slepe. Seznanijo se z zgodbo, da je Erik Weihenmayer bil prva slepa oseba, ki je prišla na Mont Everest. In beseda da besedo, naredi se odprava z Erikom, njegovimi strokovnjaki, opremo in šestimi slepimi otroki iz te šole ter vodjo šole. Ne gredo na Mont Everest, samo malo nižje pa levo do njega. Se sliši bistveno bolj enostavno, kajne? Lahko rečem le nepojemljivo. Prestavite se za hip s podobno idejo v Slovenijo. Bi kdo šel v naše večinske šole, pograbil šest otrok in jih peljal na kakšnega osemtisočaka? Ha, ha. Zdajle vam zapakiram hitri kurs iz hoje in preživetja na mrazu, pomanjkanju kisika, plazu. To bo trajalo en mesec, bi še kaj?
Ah, nazaj k filmu. Zelo odkrit dokumentarec, kjer presenečen ugotoviš, da so tudi nesporazumi, to le ni novodoba romantika. Na trenutnke se mi zdi malo ponesrečeno zmontirana zgodba, ki skače sem in tja med sedanjostjo in preteklostjo. Pokrajina je grozljivo prazna, obširna, kamnita, tako da dejstvo, da občasno kadri niso "poetični", čisto nič ne zmoti, pa saj najbrž si to pri dokumentacu kar težko privoščiš. Saj nisem ekspert, zato me ne jemat najbolj resno. In potem se vse zelo hitro konča. Preveč hitro. Mogoče pa je le bilo malo preveč kreganja? Čeprav ponudijo pa ravno novodobno romantiko. Mogoče preveč na silo.

Prva očala

Pri sinu smo ravno pred nakupom prvih očal. Doživeli smo najprej veliki odpor (moj in sinov), nato počasno prilagajanje na idejo, zdaj pa sine že razmišlja o nekih fenci šmenci očalih in smo zanj še preveč počasni z nakupom.
Imeti stalno nekaj na nosu? Kdo bi si to želel? Verjetno tisti, ki so vid kasneje popolnoma izgubili. Najbolj kompliciram pri očalih pri plavanju: ne teh ne, jih je škoda, te pa lahko, plavalna imam tudi z dioptrijo, samo so nekako namenjena samo bazenu. Ne me vprašat zakaj. Moja muha.
Torej, smo pri prvih očalih. Ste kdaj razmišljali kdo jih je prvi imel, so se mu smejali (tako kot tistemu, ki naj bi prvi uporabil sončnik kot dežnik)? Pa tudi to me bega, če se nam ne ohranijo očala, kako naj bi se tem našim prednikom? No mogoče so takrat stvari dalj časa držale (pravijo da so vse stvari bile kupljene za zmeraj še kakšnih 100 let nazaj, zdaj pa potrošnja tega ne dovoljuje). Predvsem pa, ker so bile tako redke, so nanje pazili kot na punčico svojega očesa. Pa še res je.
Za izum očal se grebe kar nekaj narodov: švedski vikingi, Italijani, Egipčani... A še pred očali so bile leče, tu pa prednjačijo Mezopotamci, stari Egipčani... Prva ohranjena leča je iz leta 750 pnš!
O očalih pa je znanstveno prvič pisal angleški frančiškanski pater Roger Bacon, stacioniran v Parizu, v delu z naslovom Opus Majus iz leta 1266. Opus Majus so neke vrste teze, ki so bile poslane papežu Clementu IV in tega velikega dela zgleda ni nikoli končal (hm, kako me to na nekoga spomne?). Roger Bacon je bil alkimist, znan tudi kot "Doctor Mirabilis"
V umetnosti se besede očala (occhiali) pojavijo v delu Franca Sacchetija leta 1358. Nekaj let prej 1352 pa je Tommaso de Mondena v škofovskem semenišču pri San Nicolu v Trstu naredil freske treh mož, ki uporabljajo vsak različna očala. Kardinal, ki nosi samostoječa očala naj jih ne bi nikoli nosil. A pomenila so, da so ljudje literati, izobraženci. Le kaj danes pomenijo?

Kardinal s samostoječimi naočniki

Želite še več? Malo drugače?
http://crazy-mystery.blogspot.si/2013/06/roger-bacon-1214-1294-inventor.html
http://io9.gizmodo.com/strange-and-wonderful-moments-in-the-history-of-eyeglas-507302709

Lepota, denar, ženske in posebne potrebe

Razmišljala sem, da dokler nam stvari prodajajo lepe ženske, ljudje s posebnimi potrebami žal ne bodo imeli šans pri zaposlitvi. OK, poznam jih kar nekaj, ki so čisto simpatični, lepi. A vseeno, dokler imamo merilo lepota in denar inkluzija ne bo uspešna.
Povejte mi, ste zaposleni? Opravljate milijon dodatnih del? Časovno omejeni? Si predstavljate nekoga s posebnimi potrebami, da bo kos temu? Kdo bo, drugi spet ne. Službe v glavnem zaposlujejo ljudi s posebnimi potrebami (oprostite, da posplošujem, jezna sem), da dosegajo kvote, dobijo finančno pomoč. Ali katera zaposluje zaradi ljudi samih? Njihovih kvalitet?
In da se vrnem na lepoto. Mogoče bom kot huda feministka začela udrihati po nepravičnosti pri reklamiranju, pa bodo potem nekateri moški na položajih ugotovili, da je to res nepravično in se bo stvar vsaj tu začela spreminjati.
Naj začnem? Poglejte plakat neke nadaljevanke Da, draga, da dragi. Priznam, ne gledam TVja, a reklame me obkrožajo.

Na fotografiji sta moški in ženska v svetlih oblačilih slikana do prsi. Ženska na levi je suha, ima daljše svetle lase, ramena ima rahlo naprej potisnjena, močno odprte oči. Za njo stoji za čelo višji moški, debelušen, s krajšimi lasmi. Podbradek, slabše pobrit in z nagubanim čelom.
Kaj mi sporočata? Da za vsako lepo žensko stoji en grd moški? Kako pa ponavadi govorimo o debelejših moških. Jaz sem ponavadi slišala izraz medvedek. Mislite, da je kdo meni rekel medvedka? S prijetnim glasom? Ha! Ali pa šarmantno sivi? Neobrit moški? Ha, si predstavljate tako žensko? Ne zmorem naštet lepih igralcev. Mogoče dva. Lepih igralk? Milijon. Debelejše in stare igrajo tako ali tako samo babice. Že tu lahko vidite, da če niste po nekih čudnih pravilih zgrajene, nimate šans v službi.
Zato pravim: lepo prosim, nehajte mi prodajat na reklamah grde moške. Če bi za vse reklame začeli uporabljat same lepe ljudi (retuširane), bi se mogoče začel svet hitreje spreminjati? Ker bi namreč udaril po fantovskih egih? Mogoče. Gre za sprejemanje naših različnosti. Pa da vidim, če bo potem še dolgo časa tako malo ljudi s posebnimi potrebami zaposlenih.
Ah, saj bi z veseljem preskočila obdobje lepih moških na reklamah. Naj kar začnejo takoj danes sprejemati drugačnost.

Čudo

Po nekem prijetnem slučaju je Zavodska knjižnica pridobila svetovno mladinsko uspešnico avtorice Palacio z naslovom Čudo. Knjiga ima kratka poglavja (črke žal niso povečane) a obstaja tudi v elektronski izdaji in je dostopna preko Biblos in e-Emka. V pripravi je tudi avdio knjiga. Dobili smo tudi priročnik, ki je nastal v OŠ Ledina za pogovore v razredu s pomočjo poglavij iz te knjige. 

Naslovnica knjige je svetlo modra. Z velikim s črnim debelim pisalom je obrisan bel obrazom z enim očesom, nad katerim je napisan naslov Čudo.

Knjiga govori o desetletnemu Avgustu, ki prvič stopi v šolo. Avgust se je rodil z redko gensko okvaro, ki mu je pustila, kljub množičnim operacijam, hudo deformacijo obraza. 

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=23003

Zakaj jo priporočam? Pretresla me je! Prebrala sem jo v dveh dneh! Naj vam natresem samo nekaj ocvirkov:

Pretreslo me je recimo to, da notri en bogat starš reče, mi nismo inkluizivna šola in ji ravnatelj nazaj odgovori, pa saj fant nima posebnih potreb... uf, a res lahko tako daleč pridemo, da starši zahtevajo neinkluzivne šole? Sem preveč naivna? Jaz stremim za inkluzivnim svetom, tu pa se gredo neinkliuzivne šole. Obup. 

Priporočajte jo vsem, mladim, starim, knjižnicam, delavcem iz inkluzivnih šol (pa neinkluzivnih tudi).

Kar nekaj dobrih idej za šolo lahko da knjiga. Mesečne maksime pri učitelju angleščine so že nekaj takega ter priprava šole na vstop otroke. Opaziš tudi, kaj vse bi še lahko naredili...

Pa še tale izrek: Poskušaj biti vedno malo bolj prijazen kot bi moral bit. 

Nekako se mi je zdelo, da tematika za naše otroke z okvaro vida ne bo tako zanimiva. Kako sem se zmotila! Tudi oni slišijo slabe opazke: "lej tega slepega..." Ne gre le za videz, gre za nesprejemanje drugačnosti. Kje se začne odkrit in nežaljiv pogovor na temo, "kaj je s tabo/mano drugače"? Na koncu koncev se mi je vedno zdelo, da znanje odpira meje, odstranjuje strahove in ruši tabuje. 

V knjigi se mogoče rahlo pravljično prikaže razvoj tega sprejemanja drugačnosti - najprej pod mus, ko ti nekdo reče, da moraš sprejeti, potem mogoče to celo sprejmeš na osebni ravni, navzven pa ne, pri večini pa se to sprejemanje po moje ustavi pri pokroviteljstvu, zaščitništvu, kar pa je še daleč od sprejemanja. 

Mogoče... v nekem normalnem procesu verjetno sprejmemo in ne vidimo/čutimo več različnost.

Prva srečanja z okvarami vida

Slepota in slabovidnost

Definicijo slepote in slabovidnosti iz katere izhajajo vse določila za dodatno pomoč, pripomočke,naj bi določil Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo leta 1997, Zdravstveni svet pa jo je potrdil leta 1998. Definicijo danes najdemo v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami.

Definicija je bila včasih enaka definiciji Svetovne zdravstvene organizacije.

Le-ta jih opredeljuje tako:

• ·         Slaboviden otrok je tisti, ki ima ostrino vida od 5 do 30% ali zoženo vidno polje od 10 do 20° okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.
• ·         Slep otrok ima ostrino vida manj kot 5% ali zoženo polje na 10°ali manj.
• ·         Otrok z okvaro vidne funkcije

Glede na stopnjo ostanka vida (ne glede na starost) vam nato pripadajo nekateri pripomočki, ki so dosegljivi preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (trenutno brajev pisalni stroj, predvajalnik zvočnih zapisov, ultrazvočna palica za slepe, bela palica za slepe, brajeva vrstica, različna očala). Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Stopnjo ostanka vida vam pove izvid oz. vam ga pomaga raztolmačiti okulist/oftalmolog, ki ga je napisal. Z izvidom se lahko včlanite v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter uporabljate storitve Knjižnice slepih in slabovidnih. Ker trenutno Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah še ne dovoli prostega prilagajanja osebam s posebnimi potrebami, gradiva še ni veliko.

Otroci (do 18 oz. 26 leta) imajo z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami še nekaj dodatnih pravic, ki jim olajšajo delo v šoli, prosto gibanje. Do pravic pa se pride preko zahteve za začetek postopka usmerjanja. Komisija poda mnenje, določi pravice, nato se preveri izpolnjevanje pogojev na izbrani šoli in na Zavodu/centru razpoložljivost pripomočkov in ur specialnih znanj.

Slepa pregledovalka dojk

Že nekaj let v Nemčiji organizirajo pregled dojk, ki ga opravijo slepe osebe. Predvidevajo, vendar ni še nič dokazano, da lahko slepe sebe zaznajo tumor v velikosti 6-8 mm (zdravnik 1-2cm). Dr. Frank Hoffmann je ustanovil organizacijo Discovering Hands ter tečaj, s katerim izobražuje slepe za pregled. V Nemčiji naj bi bilo leta 2015 17 takih oseb, ki so izvajale te preglede.