V soboto smo se odpravili na gorenjsko. Najprej smo si ogledali Grad Kamen, nato pa naredili sprehod po Radovljici tudi v sklopu čokoladnega sejma. Ker smo pri čokoladi zelo zbirčni, smo sejem prav hitro obdelali in obšli še preostali del stare Radovljice, ki nas je prijetno presenetil. Šivčeva hiša, Lekarniški muzej, cerkev, stavba Čebelarskega muzeja. Vse povsod se je kaj dogajalo, nekaj stvari smo videli že prej, pa smo jih zdaj samo z novimi očmi videli.
Potem pa me otroci opozorijo na tole (spodaj) spominsko ploščo, pritrjeno na hišo. Postavljena je bila leta 2009. Z rahlo povečano brajico je napisano, da gre za rojstno hišo Antona Tomaža Linharta, rojenega hmmm, brajica tu malo zamoči, 11. 12. 1856. Tablo so skupaj še z dvema postavili Lions klub Bled in občina Radovljica.
Oseba s slepoto ne bi imela kaj od tega sprehoda, ki smo ga mi naredili v Radovljici. Gužva in hrup na festivalu čokolade bi vsakega odvrnila od preizkušanj čokolade (in v istem času se je v Ljubljani odvijal festival Čili in čokolada - se tega ne bi mogli kako drugače zmeniti?) Kako se brez vida postaviti v vrsto, ki ni vrsta, za nakup vstopnice in bonov za preizkušanje (in vedeti, da moraš bone tudi kupiti), kako potem zbežati ven iz vrst in v katero smer, ko si vstopnico enkrat že kupil, kako pristopiti k štantu, izbrati čokolado, ki bi jo preizkusil? Pa bi si človek mislil, da bo sejem čokolade lahko tudi primeren za slepe.
Radovljica obeta, lahko diši, lahko se tipa, posluša, a kako do teh informacij, še ne vem.
