Communication between community and individuals with visual impairment while navigating in smart cities: Psycho-sociological perspective

S Filozofske fakultete v Ljubljani nas vabijo, da se v petek, 3.3 2017 ob 11.30 udeležimo seminarskega predavanja z naslovom Communication between community and individuals with visual impairment while navigating in smart cities: Psycho-sociological perspective, doktorskega študenta Hishama B. S. Elserja iz Oddelka za znanosti o invalidnosti na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Predavanje bo v predavalnici 030 na Filozofski fakulteti na Aškerčevi 2 v Ljubljani in bo v angleškem jeziku.

Kratka predstavitev predavatelja
Hisham B. S. Elser je doktorski študent na Oddelku za znanosti o invalidnosti na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Izvorno prihaja iz Sudana, na Japonskem pa živi, dela in študira že več let. Problematika mobilnosti oseb z vidnimi primanjkljaji ga še posebej zanima tudi zaradi lastne izkušnje in z njo se ukvarja tudi v okviru doktorskega študija. V sodelovanju z japonskim podjetjem Toyota in Univerzo v Tsukubi sodeluje pri mednarodnem projektu o mobilnosti slepih in slabovidnih v urbanih naseljih s poudarkom na ti. skupnem mobilnem prostoru (shared space in smart cities). Zaradi prihajajočih olimpijskih in paraolimpijskih iger v Tokiu je ta projekt deležen še posebne mednarodne pozornosti. Na predavanju bo predstavil glavne izsledke in ugotovitve te raziskave.
Vabljeni vsi, ki vas tematika zanima!

Vabilo na okroglo mizo Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

VABLJENI

na

okroglo mizo Sekcije za mladinsko književnost

Društva slovenskih pisateljev

8. 4. 2015 ob 17. uri

Cankarjev dom, dvorana Lili Novy

Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

Vodi: dr. Aksinja Kermauner,

tiflopedagoginja, pisateljica; na Pedagoški fakulteti Koper predava predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika. Je avtorica prve slovenske tipne slikanice Snežna roža.

Kakšne knjige zmorejo brati otroci s posebnimi potrebami?

Katere teme jih zanimajo?

Kako in koliko se knjižni trg sploh zanima za otroke s posebnimi potrebami?

SODELUJEJO:

Saša Fužir, Tatjana Knapp – skupinski habilitatorki, zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo uporabnikov z motnjo v duševnem razvoju v Črni na Koroškem. Leta 2011 sta ustanovili zasebni Zavod RISA, ki se je prvi v Sloveniji pričel organizirano in sistematično ukvarjati z lahkim branjem.

Lahko branje  ni enako čtivu za otroke in mladostnike. Lahko branje je namenjeno predvsem odraslim, ki imajo različne težave na področju branja in razumevanja prebranega. Jezik je res enostaven in jasen, a vsebine so drugačne, primerne odraslim.  Prirejena literatura pa pride prav tudi vsaj bralcem zadnje triade osnovne šole in srednješolcem s posebnostmi pri branju in razumevanju.

dr. Milena Košak Babuder, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za specialno in rehabilitacijsko predagogiko, na področju prepoznavanja in strategij dela z otroki, mladostniki in odraslimi s specifičnimi učnimi težavami, recenzentka leposlovnih knjig in šolskih učbenikov, primernih za otroke z disleksijo.

»Ker je disleksija vseživljenjski problem, je pomembno, kako že v samem procesu opismenjevanja razvijamo ključne komponente branja ter z različnimi oblikovnimi in jezikovnimi prilagoditvami približamo bralno gradivo otroku in mladostniku. Da bi osebe z disleksijo rade brale in posegle po bralnem gradivu, jim je potrebno zagotoviti bralno gradivo, ki z vsebinskimi in tipografskimi prilagoditvami omogoča, da jim je pisna informacija dostopnejša, da jo lažje spremljajo in razumejo.«

Nina Schmidt - profesorica likovne umetnosti in knjižničarka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (ZSSM).

Na okrogli mizi bo predstavila gradivo, primerno za slepe ali slabovidne (povečan tisk, brajico, Latex, tipanke, zvočne knjige, avdiodeskripcijo) ter nekaj osnovnih navodil, kako se nekatere izmed njih izdela oz. prilagodi. Skozi predstavitev se bo dotaknila tudi izdajanja prilagojenih knjig oz. težav, ki se pri tem pojavljajo, ter knjižnično dejavnost za slepe in slabovidne.

Matjaž Juhart - profesor defektologije, otrok gluhih staršev, tolmač za slovenski znakovni jezik, habilitirani visokošolski sodelavec-predavatelj na Pedagoški fakulteti v Kopru za predmet Znakovni jezik, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, sodelavec v Centru za razvoj Slovenskega znakovnega jezika.

»Za gluhe je slovenski jezik tuj jezik. Žal se prvega, znakovnega jezika, gluhi učenci in odrasli ne učijo sistematično, pač pa večinoma od vrstnikov. Najobčutljivejše obdobje učenja jezika in opismenjevanja poteka v tujem jeziku, kar ne omogoča optimalnega razvoja. Razviti je potrebno programe sistematičnega učenja svojega jezika – znakovnega jezika gluhih. Pravljice, prirejene v znakovnem jeziku, podprte s slovensko besedo, slikami kretenj in video zapisom besedila v znakovnem jeziku, so prvi temelji sistematičnega učenja znakovnega jezika.«

Sabina Hribar - vzgojiteljica v vrtcu in zunanja sodelavka na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Študira na PeF Ljubljana, smer Pomoč z umetnostjo.

Na okrogli mizi bo izpostavila, s katerimi temami v pravljicah se poslušalci na Psihiatrični kliniki identificirajo. Predstavila bo kriterije za izbor pravljic. Dodala bo primere ter potek in pomen terapevtskega branja pravljic na oddelku ter publiki predstavila, kako se posamezniki odzivajo na pravljice.

Irena Miš Svoljšak - soustanoviteljica in odgovorna urednica Miš založbe, ki izdaja visoko kakovostne knjige za otroke in mladino.

»Miš založba je med prvimi pri nas prepoznala nujo po izdajanju knjig za otroke s posebnimi potrebami. Kot odgovorna urednica se pri oblikovanju knjižnega programa založbe že dolga leta srečuje s problematiko izdajanja tovrstnih knjig na tako majhnem trgu, kot je slovenski, in razmišljanja o tem bo delila z udeleženci okrogle mize.«

Prilagajanje umetnosti posebnim potrebam - ameriški prispevek

AKTIV - Vabilo na usposabljanja

Spoštovani,

Z velikim veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na usposabljanjih, ki bodo potekala v okviru projekta AKTIV. Namen AKTIV-a je krepitev efektivnega vključevanja ranljivih družbenih skupin v kulturno življenje in družbo nasploh. Motivacijsko izhaja iz projekta SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture, ki se je odvijal leta 2011/2012. Tako program temelji na evalvacijah lanskoletnega projekta in izraženih potrebah uporabnikov, kakor tudi na podlagi anketnega vprašalnika, izvedenega med kulturnimi delavci.

Projekt je hkrati namenjen ranljivi družbeni skupini – osebam z invalidnostjo, s poudarkom na slepih, slabovidnih in gibalno oviranih ter kulturnih delavcih, zaposlenih v kulturnih institucijah kot tudi samozaposlenih in študentih podiplomskih smeri, ki bi se radi poklicno profilirali za delo v kulturnih institucijah.

Prva usposabljanja projekta AKTIV se začenjajo jeseni, natančneje 4. in 5. oktobra.

Prva usposabljanja bodo zaradi splošnih potreb poglobljeno namenjena projektnemu menedžmentu in s temkrepitvi administrativne usposobljenosti vključenih v projekt. V nadaljnjem usposabljanju bomo poglobiliznanja s področja dela s slepimi in slabovidnimi ter osnovne prilagoditve za delo z njimi. Pretežni del projekta bo namenjen uporabi umetniškega jezika za razvoj gradiv in metodologij za usposabljanja na področju kulture, za pripadnike ranljivih skupin, slepe in slabovidne in izhajajoč iz zakonitosti sveta slepih in slabovidnih za druge družbene skupine, z namenom spodbujanja drugačnega dojemanja kulturnih dobrin in sveta nasploh.

Sočasno bo ena izmed aktivnosti namenjena skupinskemu delu kot metodi spodbujanja tolerantnosti in kombiniranja različnih pogledov v korist razvoja novih metodologij. Ob koncu bodo delovne skupine znotraj kulturnih institucij preverjale učinkovitost razvitih metodologij in tako pripomogle k ustvarjanju novega občinstva, odpiranja novih obzorij tradicionalni publiki in bodo vzpodbudile nov tip kulturnega delavca.

Aktivnosti bodo izvedene v naslednjih oblikah usposabljanj: predavanja in delavnice ter strnjeno, v obliki strokovnega simpozija in v delovnih skupinah, torej v praksi.

Na simpoziju in usposabljanjih bodo nastopili domači in tuji predavatelji, med njimi Claudia Hummel, odgovorna za pedagoške programe na Documenti, dr. Aksinja Kermauner, dr. Evgen Bavčar, prof. Črtomir Frelih, prof. Robi Kroflič z domačimi primeri dobre prakse uporabe umetniških jezikov v izobraževanju, ter drugi strokovnjaki.

Ker je umetniški jezik univerzalen in predstavlja možnost več-čutnega dojemanja, bo delo v delovnih skupinah namenjeno razvijanju več-čutnega pristopa.

V zaključku bomo v javnosti okviru vzpostavljenih delovnih skupin ponudili razvite strategije ter iskali možnosti nadaljnjega delovanja po zaključku projekta.

Vse, ki jih omenjena problematika zanima, vabimo k sodelovanju in k prijavi na usposabljanja:

http://www.so-delujem.com/projekti/aktiv/prijave-za-usposabljanja-355/

Dodatne informacije o vsebinah in časovnem poteku lahko dobite na spletni strani: www.so-delujem.com/aktiv

ali preko e-naslovov: aktiv@so-delujem.com in infoaktiv@so-delujem.com

(Katja Sudec: programski in organizacijski vodja; Karmen Bajec: asistentka programski in organizacijski vodji).

Prijavite se lahko do srede 2. oktobra 2013 ter na posameznih usposabljanjih. Za usposabljanja in delo v posamezni delovni skupini je treba obiskovati 70 % celotnega programa. Lahko pa se tudi prijavite samo na določena predavanja oz. delavnice.

Prisrčno vabljeni!

Uživanje kulture z dotikom in sluhom!

VLJUDNO VAS VABIMO

na zadnja javna PREDAVANJA v okviru projekta SOdelujem

dne 6.3. ob 17:00 uri v Galerijio Škuc, Stari trg 21, 1000 Ljubljana.

Predavajo:

Mag. Anja Winter

Uživanje kulture z dotikom in sluhom!

in

Mag. Jovana Komnenič ter Dirk Sorge

Zaznava kot orodje – kaj je to? 

Predavanja so namenjena širši javnosti!