Eyeborg

Rob Spence je filmski režiser, slep na eno oko, ki ga je zgubil pri 9 letih. Leta 2008 je oko zamenjal za kamero in od takrat naredil že kar nekaj različic kamere/očesa: realističnega, prozornega, Terminatorskega (ki se sveti rdeče). Na začetku je lahko zaradi pregrevanja posnel le 3 minute, zdaj že več. Oči dela skupaj s Pojskim oftalmologom Marcinom Jaworskim, ki 3D natisne prostetična očesa. Kamere-očesa ne nosi ves čas.

https://eyeborgproject.tv/

https://slo-tech.com/novice/t499361

https://www.vice.com/en_us/article/9k5de7/rob-spence-eyeborg-video-camera-eye-socket-toronto-filmmaker

Malo spominja na drugega transčloveka Neil Harbissona.

Vesolje za slepe

Institute of Cosmology and Gravitation je razvil Taktilno vesolje za slepe in slabovidne. Vodja projekta je bil slaboviden astronom Dr. Nicolas Bonne. Natisnili so 3D galaksije po svetlosti zvezd, ki so na voljo na njihovi spletni strani. Svetlejše zvezde so na reliefu višje, prav tako pa se lahko tudi otipa oblika galaksij. Za projekt so od Science and Technology Facilities Council (STFC) prejeli v letu 2018 45,000 £ Nucleus nagrado.

Inkluzija ekskluzija

Pa tu ne gre za ekskluzivnost... ampak za izločenost.
21. aprila organizirajo brezplačno on-line diskusijo na temo oblikovanja in tehnologije in ljudi in skupin, ki jih včasih izločimo ter potrebi, da po oblikovanju predmetov in storitev, ki jih sprejemajo z dobrodošlico.
Kje in kam?
https://x.design.blog/

Digitalna ura v brajici

Samo poglejte tole krasotico... zapestna ura z mehanično brajico. Izdeluje jo južno korejska firma Dot.

Prikaz brajeve ure ko se premika

Prva očala

Pri sinu smo ravno pred nakupom prvih očal. Doživeli smo najprej veliki odpor (moj in sinov), nato počasno prilagajanje na idejo, zdaj pa sine že razmišlja o nekih fenci šmenci očalih in smo zanj še preveč počasni z nakupom.
Imeti stalno nekaj na nosu? Kdo bi si to želel? Verjetno tisti, ki so vid kasneje popolnoma izgubili. Najbolj kompliciram pri očalih pri plavanju: ne teh ne, jih je škoda, te pa lahko, plavalna imam tudi z dioptrijo, samo so nekako namenjena samo bazenu. Ne me vprašat zakaj. Moja muha.
Torej, smo pri prvih očalih. Ste kdaj razmišljali kdo jih je prvi imel, so se mu smejali (tako kot tistemu, ki naj bi prvi uporabil sončnik kot dežnik)? Pa tudi to me bega, če se nam ne ohranijo očala, kako naj bi se tem našim prednikom? No mogoče so takrat stvari dalj časa držale (pravijo da so vse stvari bile kupljene za zmeraj še kakšnih 100 let nazaj, zdaj pa potrošnja tega ne dovoljuje). Predvsem pa, ker so bile tako redke, so nanje pazili kot na punčico svojega očesa. Pa še res je.
Za izum očal se grebe kar nekaj narodov: švedski vikingi, Italijani, Egipčani... A še pred očali so bile leče, tu pa prednjačijo Mezopotamci, stari Egipčani... Prva ohranjena leča je iz leta 750 pnš!
O očalih pa je znanstveno prvič pisal angleški frančiškanski pater Roger Bacon, stacioniran v Parizu, v delu z naslovom Opus Majus iz leta 1266. Opus Majus so neke vrste teze, ki so bile poslane papežu Clementu IV in tega velikega dela zgleda ni nikoli končal (hm, kako me to na nekoga spomne?). Roger Bacon je bil alkimist, znan tudi kot "Doctor Mirabilis"
V umetnosti se besede očala (occhiali) pojavijo v delu Franca Sacchetija leta 1358. Nekaj let prej 1352 pa je Tommaso de Mondena v škofovskem semenišču pri San Nicolu v Trstu naredil freske treh mož, ki uporabljajo vsak različna očala. Kardinal, ki nosi samostoječa očala naj jih ne bi nikoli nosil. A pomenila so, da so ljudje literati, izobraženci. Le kaj danes pomenijo?

Kardinal s samostoječimi naočniki

Želite še več? Malo drugače?
http://crazy-mystery.blogspot.si/2013/06/roger-bacon-1214-1294-inventor.html
http://io9.gizmodo.com/strange-and-wonderful-moments-in-the-history-of-eyeglas-507302709

Model zvrnjene slike

Sodelovanje z muzeji, bolj točno s Tino Palaić ima obojestranske dobre produkte. Tina je z dijaki Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana pripravila delavnico fotografije. Jeseni je delavnico predstavila tudi osnovnošolcem pod mojim okriljem. Poskušali smo prikazati kaj se zgodi s sliko (v očesu ali v cameri obscuri) in opazila sem, da bi bilo najbolje, da za to pripravim kar kakšen model. In sem ga.

Na eni strani se prikazuje gledani trikotnik. Slika se ob prehodu skozi lečo (luknjo v steni pri cameri obscuri) zvrne (na mrežnici oz. zadnji steni). Koti trikotnika so med gledanim in projiciranim trikotnikom povezani skozi drobno luknjico v vmesni plošči, ki predstavlja lečo. Povezave med posameznimi koti trikotnika so različne (žica, dve različni vrvici), da lahko otrok sledi teksturi in sam ugotavlja, kam se je kateri kot "preslikal".

Tablice, voščene tablice

Že kar nekaj časa je v zraku nevro-znanstveno raziskovanje na temo prehitrega pisanja na računalnik in slabe motorike ter s tem povezanega slabšega razvoja možganov. Mislim, da me ta tema raziskovanja še čaka. Razmišljala sem le o tem, da slepi in slabovidni dokaj hitro presedlajo na elektroniko. Seveda, omogoča jim lažje komuniciranje s svetom. Po eni strani smo kar ponosni, da tako ven štrlijo, medtem ko se ostale šole šele navdušujejo na uporabo računalnikov, tablic in podobno. Vendar imajo v primerjavi s slepimi in slabovidnimi z začetka 20. st. bistveno manj ročnih del (no dobro, takrat tudi računalnikov še ni bilo). Mislim, da so vsa ročna dela nekako izumrla v 70h z uvedbo enotnega učnega načrta, ki je le malo prilagojen zanje (za kogarkoli! Če pogledate v Ameriko, se ukinja telovadba, likovni, glasba in odmori in gre vse le na pomnjenje preko branja). Torej, v Sloveniji smo pristali na dveh urah likovne umetnosti na teden do 5. razreda, kasneje le ena. Hmmm. Je to dovolj ročnih spretnosti za razvoj finomotoričnih spretnosti? Ne. Verjetno bi moral učni načrt za slepe in slabovidne vsebovati bistveno več ročnih spretnosti. Ne zato, da bi našli poklic (kar je lahko stranski učinek) ali pa neko lastno ustvarjanje (spet stranski učinek) temveč predvsem zato, da pomagamo razširjanju možganskih povezav. Če bolje pomislim, to ne velja le za slepe in slabovidne temveč celotno računalniško generacijo.
In tako v svojem prostem času izumljam, pogrevam stare izume... Na plan sem privlekla idejo o antični voščeni tablici.

Risanje na voščeno tablico

In se učimo pravilnega držanja pisala (na fotografiji ni pravilna drža), orientacije na podlagi (zelo pomembna potem, ko res presedlaš na pravo tablico in moraš v zgornjem desnem kotu dvakrat potapkati, da se ti odpre ne vem že kaj vse). Razmišljamo o matematičnih problemih krivih in ravnih črt ter podobno.

Za risanje potrebuješ modelirko ali pa kar kitajsko paličico za jest ter lopatico za hitro brisanje

Leseno deščico, malo večjo kot A5, mi je naredila Zavodska mojstrica Veronika (hvala) z okvirčkom visokim 5mm. Doma pa sem jo zalila s stopljenim voskom. Orodje, ki mi je bilo všeč za risanje so tanke in debele modelirke ter (plastični) noži z žagicami, a za le-te potrebuješ že veliko moč v prstih.
-  Frigelj, J. Branje in pisanje tesno povezana. Šolski razgledi, letnik LXVI, 8. maj 2015, številka 09 
http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=5876
- Brierley, D. L. Pisati ali ne pisati. Svitanje, pomlad 2012, letnik VIII, številka 1
http://www.svitanje.si/2012/04/pisati-ali-ne-pisati