Prikaz objav z oznako film. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako film. Pokaži vse objave

ponedeljek, 10. oktober 2022

Slep uči androida slikat

 V 1. sezoni Star Trekov: The next generation, 14 delu z naslovom 11001001, pokažejo podpoveljnika Geordi La Forge, ki uči androida Dato slikati. V čem je tu zanimivost? Podpoveljnik Geordi je bil rojen slep. Pri petih letih naj bi dobil poseben pripomoček/vizir, ki mu je omogočal, da vidi, a malo drugače kot večina. Na vesoljski ladji Enterprise je deloval kot glavni inženir. Data je sintetična življenjska oblika z umetno inteligenco. Je kot računalnik na dveh nogah. Vprašanja, ki se tu pojavijo so, ali lahko računalnik ustvarja (v zadnjih letih to dokazujejo) in ali lahko slepi učijo slikanja - zakaj pa ne, kot dodana vrednost.

Poveljnik William T. Riker komentira: "Slepec uči androida slikati? To mora biti vredno nekaj strani v kakšni knjigi".

Poveljnik William T. Riker komentira: "Slepec uči androida slikati? To mora biti vredno nekaj strani v kakšni knjigi".

Pa še gled La Forga. Raziskave gredo v tej smeri, da bi ne samo popravili čutila za osebe, ki imajo okvare, temveč tudi (jasno je tu verjetno tudi vojska) izboljšali čutila, ki jih imamo. Poslušajte ta podcast.



torek, 31. maj 2022

Zvezdne steze

Kot skromna ljubiteljica fantastike sem z možem v lanskem letu začela časovno (po času dogajanja in ne po času nastanka filma oz. serije) predelovati vse do sedaj posnete Star treke. Zdaj sva pri 3 sezoni originalne serije iz leta 1969 (čeprav piše pa tudi, da je iz leta 71). To je idealna serija za te z virusi, vojnami, ekološkimi in čudnimi političnimi odločitvami polne čase. Večina humanoidov je pametnih in lepih, slabo se obnašajo samo, če so pod kakšnim čudnim vplivom (nezemljanov oz. lastnih odločitev za doseganje višjih dobrih namenov). Svoja negativna čustva znajo kontrolirati (večino časa) in se prav odločati. Kakšen lep ideal.

Od tu dalje vas opozarjam na KVARNIK (spoiler), za vse, ki bi si radi najprej ogledali samo serijo. Ne berite dalje.

V 5. delu z naslovom Is There in Truth No Beauty? (Ali v resnici ni lepote?) se srečamo z lepo telepatko (Zemljanko) dr. Mirando Jones (ok, priznam, vse ženske v seriji so lepe in pomanjkljivo oblečene), ki spremlja ambasadorja Kollosa. Kollos je pospravljen v škatlo, ker je njegov videz kot predstavnik "Meduzarjev" tako grozljiv, da spravi vsakega človeka v norost. Vulkan Spock (pol Vulkan in pol Zemljan) ga lahko gleda skozi posebna očala. Ko odpre škatlo mi vidimo le odsev migetajočih belo-zelenih lučk. 

Skozi zgodbo ugotovimo, da je Miranda slepa in zato ji Kollos ne more škodovati. Miranda nosi posebno prosojno ogrinjalo polno malih drobnih barvitih biserčkov, ki zaznavajo prostor okoli nje, še bolj natančno kot mi vidimo (od vrat je oddaljena 1m in 4 cm). O svoji slepoti ne govori in to Spock in kapetan Kirk odkrijeta šele ko zdravnik McCoy odkrito zaradi slepote nasprotuje, da bi Miranda vzpostavila stik s Kollosom in nato vozila vesoljsko ladjo po Kollosovih navodilih ter jih rešila iz roba galaksije. Slepota preseneti tudi Spocka, ki njej in njenemu izdelovalcu ogrinjala ob tem čestita a hkrati ne razume, zakaj je želela prikriti slepoto. Kapetan Kirk razloži, da mu je Miranda malo prej razlagala, da ji je najbolj grozno čustvo usmiljenje. Usmiljenje, ki ga verjetno tudi najbolj "izšolani" ljudje nezavedno izražamo vsakič, ko srečamo slepega človeka. 

https://www.imdb.com/title/tt0708433/ 

Mr. Spock: I fail to understand why you apparently try to conceal your blindness, Doctor Jones.

Captain James T. Kirk: I think I understand. You said it. Pity is the worst of all.

Dr. Miranda Jones: Pity... Which I hate. Do you think you can gather more information with your eyes than I can with my sensors? I could play tennis with you, Captain Kirk. I might even beat you. I am standing exactly one meter, four centimeters from the door. Can you judge distance that accurately? I can even tell you how fast your heart is beating.

Captain James T. Kirk: No, that won't be necessary.

torek, 26. januar 2021

Film o Bocielliju in italijansko šolanje

Na portalu RTV Slovenija si lahko še nekaj časa ogledate film o življenju Andrea Bociellija, znanega italijanskega opernega pevca. Film z naslovom Glasba tišine je tudi zanimiv pogled na šolanje slepih v Italiji. Rojen leta 1958 je obiskoval še Center za slepe, nato pa se je priključil rednemu liceju, saj je Italija omogočila vključevanje otrok s posebnimi potrebami od leta 1970 dalje. Bocielli govori o tipičnih poklicih za slepe, ki so mu dosegljivi in da jih on ne želi (maser, glasbenik). O kakšnem prilagojenem gradivu takrat sploh ni govora. Moram priznati, da me je sam film prijetno presenetil, ker nisem prevelika ljubiteljica njegovega petja.

Več o inkluzivnem izobraževanju v Italiji:

Ianes, D., Demo, H. & Dell’Anna, S. Inclusive education in Italy: Historical steps, positive developments, and challenges. Prospects 49, 249–263 (2020).

petek, 1. maj 2020

IMDB anketa o filmih s slepo osebo

    Na IMDBju poteka anketa, kateri je najboljši film, kjer je tudi slep lik uprizorjen: 
    https://www.imdb.com/poll/D-fQ5DKPOXA/?ref_=tt_po_q1
  1. Vote!

    Don't Breathe (2016)

  2. Vote!

    Deadpool (2016)

  3. Vote!

    Rogue One: zgodba Vojne zvezd (2016)

  4. Vote!

    Ubila bom Billa 2 (2004)

  5. Vote!

    Knjiga odresitve (2010)

  6. Vote!

    Sedem dus (2008)

  7. Vote!

    Vonj po ženski (1992)

  8. Vote!

    Ray (2004)

  9. Vote!

    Plesalka v temi (2000)

  10. Vote!

    Wait Until Dark (1967)

  11. Vote!

    The Miracle Worker (1962)

  12. Vote!

    Bilo je nekoč v Mehiki (2003)

  13. Vote!

    Velemestne luči (1931)

  14. Vote!

    Unleashed (2005)

  15. Vote!

    Daredevil (2003)

  16. Vote!

    Hush (2016)

  17. Vote!

    Black (2005)

  18. Vote!

    The Tale of Zatoichi (1962)

  19. Vote!

    Blind Fury (1989)

  20. Vote!

    Slepota (2008)

  21. Vote!

    Nic ne vidim, nic ne slisim (1989)

  22. Vote!

    Špiclji (1992)

  23. Vote!

    The Eye (2008)

  24. Vote!

    A Patch of Blue (1965)

  25. Vote!

    Los ojos de Julia (2010)

  26. Vote!

    Tommy (1975)

  27. Vote!

    Bela grofica (2005)

  28. Vote!

    Happy Times (2000)

  29. Vote!

    Blink (1993)

  30. Vote!

    Proof (1991)

  31. Vote!

    Ljubezenska zgodba na ledu (1978)

  32. Vote!

    All I See Is You (2016)

  33. Vote!

    Jennifer 8 (1992)

  34. Vote!

    Blindman (1971)

  35. Vote!

    Andhadhun (2018)


ponedeljek, 3. junij 2019

look & roll

Že drugič bo v Ljubljani v gosteh švicarski filmski festival look&roll iz Basla, ki bo tukajšnjemu občinstvu v Kino Šiška predstavil nov izbor najboljših kratkih filmov o življenju oseb z različnimi omejitvami in potrebami.
Kratki filmi so opremljeni s podnapisi za gluhe in zvočnim opisom za slepe osebe v slovenščini (skupaj 82 min). Vstop je prost.

nedelja, 14. oktober 2018

Moj zmenek na slepo

Na RTV Slovenija 1 je bil film tedna Moj zmenek na slepo. To je nemški film iz leta 2017, posnet po resnični zgodbi Sallyja Kahawatte, ki konec srednje šole izgubi 80% vida in vse kar si želi je delo v hotelu. Po operaciji naj bi mu ostalo le še 5% in ker ne dobi službe, ne omeni več, da ima težave z vidom in zgodba se tu šele začne. Mogoče bi pa morali to predvsem delodajalci gledat.
Priporočam ogled!
Mein Blind Date mit dem Leben

ponedeljek, 10. september 2018

Vztrajanje

Na RTVSlo je bil v prvem tednu septembra 2018 na ogled film Mihe Knifica z naslovom Vztrajanje. Začetek me je spodbudil, da sem si ga ogledala do konca. Začne pa se z zelo zanimivo audiodeskripcijo slike (zato ga omenjam). To je njegov drugi celovečerec, ki je na festivalu v Karlovih Varih dobil nagrado eurimages lab award za najbolj obetajoči filmski projekt.
https://vimeo.com/86619927
Vizualno je lep film, zgodb pa je toliko, ta sem se vmes večkrat zgubila. Ene se nadaljujejo, druge ne, pri večini sem sicer dojela povezavo z "vztrajanjem" (če bi jo avtor recimo želel sploh dosečt). Kar nekaj vizualnih podob je imelo močno asociacijo na druge starejše filme. Film je kot življenje miljontih zgodb na Zemlji. Samo včasihimam že lastnega življenja čisto dovolj (mojega si predstavljam kot priredbo knjige Jane Austin, samo da ne vem še kakšen konec bo).

nedelja, 9. september 2018

FER FEKK

V soboto, 8. septembra 2018, sem si ogledala pet slovenskih kratkih filmov z audiodeskripcijo na Festivalu kratkega filma.
Takrat so bili predvajani naslednji filmi:
  • dokumentarec o Tadeju Grumu, ki ga je pod naslovom Adagio leta 2013 posnel Blaž Završnik, 
  • animirani film Boles Špele Čadež, 
  • animatorska interpretacija Dušana Kastelica pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an' kafe, 
  • igrani film Ljubezen na strehi sveta, ki ga je režiral Jan Cvitkovič, 
  • ter eksperimentalni film Sotto Ine Furlan.
To so starejši filmi. Sotto in Čikorijo sem že videla. A nič hudega.

Zame je bil zmagovalec Boles. Odkrito sem se nasmejala razstopljenim prstom "pisarja" Filipa ter še marsikaterim drugim dogodivščinam.
Filma o slepem dečku z naslovom Adagio sem se kar malo bala. Sem mislila, da bo preveč romantično prikazano. Vsaj reklamni stavki so mi dajali tak vtis. Pa je bil kar realen. Ne vem pa, če so tudi ostali, ki nimajo stika s slepoto to enako doživeli.


Predvsem sem se pa veselila ogleda plesnega filma gluhe plesalke z naslovom Sotto. Maša Kagao Knez je koreografirala ples. Všeč so mi bili tudi zapuščeni prostori ter izmenjavanje hrupa ceste, čistilnice, a AD je tukaj bila zelo skromna. Tu bi pa moral narediti audiodeskripcijo nekdo, ki obvlada slovenski jezik in množico pridevnikov, samostalnikov in glagolov. Plesalka se ne more samo "odbijat od zidu" (če jaz namreč vidim, da ni le to). Film, brez AD, je na voljo:


AD, gledano kot celota je bila povprečna, nekje je povzela preveč (recimo, da sama tega z vidom nisem razbrala, AD pa je sugerirala, kar ni potrebno). A drugače je bila zanimiva izkušnja. Žal pa nisem nikjer videla napisa, kdo je delal AD.

torek, 10. april 2018

Proti svetlobi

V Kinodvoru začenjajo z novim programskim sklopom imenovanim Zgodnja ptica: Festival ob petih, ki prinaša festivalske filme, ki (še) niso bili v redni distribuciji. Na sporedu bo vsak torek ob 17. uri, razen med festivali, prazniki in poletnimi počitnicami.

Kot tretji bo v tem sklopu, 17.4. ob 17:00, bo predvajan film Proti svetlobi (Hikari), na katerega nas želijo posebej opozoriti.

Dekle, ki piše zvočne opise filmov za slepe in slabovidne, sreča fotografa, ki počasi izgublja vid. Deveti igrani celovečerec priznane japonske režiserke Naomi Kawase (Kresnica, Okus življenja) je poetična zgodba o dveh izgubljenih dušah, ki ju združi čarobni svet filma.

sobota, 7. april 2018

Marie Heurtin

Na RTV Slovenija so okoli velike noči (gledala sem ga za nazaj) predvajali odličen biografski film z naslovom Marie Heurtin v režiji Jean-Pierre Améris. Govori o gluho slepi francoski deklici Marie, rojeni leta 1885 (Hellen Keller je bila rojena 1880).
Isabelle Carré and Ariana Rivoire in Marie Heurtin (2014) 
Zelo problematično (v filmu jo prikazujejo kot, da ne komunicira s svetom na noben način, se ne želi obuti, oprati, počesati in se bori z vsemi štirimi za svoj prav) deklico so starši pripeljali v Larnay inštitut v centralni Franciji, kjer so nune vodile šolo za gluha dekleta. Marie se je naučila kretat, a umrla je mlada, pri 36 letih, leta 1921.
Igra je odlična, zgodba napeta in slikovita in kamera, barve mazilo za moje oči. Francoske kretnje, delno enake slovenskim, so večino časa lepo vidne, zato bi verjetno film lahko gledala tudi kaka gluha oseba brez branja podnapisov. 
Zelo priporočam!

sreda, 5. april 2017

Sanjate v barvah?

Končno je prišel ven film (se mi zdi, da je bila napoved že kar dolgo nazaj) z naslovom Do you dream in color?, ki opisuje živeljenje štirih slepih srednješolcev in njihovo moč, s katero premagujejo običajne in manj običajne težave.

sreda, 27. april 2016

Blindsight

Ogledala sem si dokumentarni film Blindsight, ki govori o - saj ne vem kje naj začnem? Mogoče z ozadjem zgodbe.
Tibet, budizem, vera v reinkarnacijo. Veste kaj si mislijo o slepih? Slepota je kazen. In to mišljenje kar sprejmejo. Vmes zaslutiš, da starši slepih otrok najraje ne bi imeli... to je sramota, naj gredo prosjačit, kdo bo pa zanje skrbel ko bodo odrasli, ni služb... In potem pride "odrešiteljica" iz Nemčije in ustanovi šolo za slepe. Seznanijo se z zgodbo, da je Erik Weihenmayer bil prva slepa oseba, ki je prišla na Mont Everest. In beseda da besedo, naredi se odprava z Erikom, njegovimi strokovnjaki, opremo in šestimi slepimi otroki iz te šole ter vodjo šole. Ne gredo na Mont Everest, samo malo nižje pa levo do njega. Se sliši bistveno bolj enostavno, kajne? Lahko rečem le nepojemljivo. Prestavite se za hip s podobno idejo v Slovenijo. Bi kdo šel v naše večinske šole, pograbil šest otrok in jih peljal na kakšnega osemtisočaka? Ha, ha. Zdajle vam zapakiram hitri kurs iz hoje in preživetja na mrazu, pomanjkanju kisika, plazu. To bo trajalo en mesec, bi še kaj?
Ah, nazaj k filmu. Zelo odkrit dokumentarec, kjer presenečen ugotoviš, da so tudi nesporazumi, to le ni novodoba romantika. Na trenutnke se mi zdi malo ponesrečeno zmontirana zgodba, ki skače sem in tja med sedanjostjo in preteklostjo. Pokrajina je grozljivo prazna, obširna, kamnita, tako da dejstvo, da občasno kadri niso "poetični", čisto nič ne zmoti, pa saj najbrž si to pri dokumentacu kar težko privoščiš. Saj nisem ekspert, zato me ne jemat najbolj resno. In potem se vse zelo hitro konča. Preveč hitro. Mogoče pa je le bilo malo preveč kreganja? Čeprav ponudijo pa ravno novodobno romantiko. Mogoče preveč na silo.

torek, 25. avgust 2015

Nevidni fant

V Kinodvoru igra mladinski film Nevidni fant Gabriele Salvatoresa. Fanta igra simpatični Ludovico Girardello, ki je prisostvoval njegovi sobotni premieri v Ljubljani. Da gre za dober film, gre zasluga tudi italijanskemu režiserju, ki je  leta 1991 za Mediteraneo prejel nagrado Oskar (če je to merilo za dober film). Omenjam ga zato, ker ima notri eno manjšo a pomembno vlogo tudi slepa oseba. Kdo, ne povem. Je nekako "tipično" prikazana s črnimi očali, slepota kot kazen, uporaba bele palice pa bolj za image. Ne se jezit, film mi je še vedno všeč. Posnet je bil večinoma v Trstu in prinaša v evropski mladinski film nekaj sveže fantastičnosti na sicer že preverjeno skoraj James Bond temo (kdo je negativec in kdo je pozitivec), a še vedno lepo.

ponedeljek, 6. april 2015

John Hull: Touching the Rock

John Martin Hull je leta 1935 rojeni profesor teologije (prosti prevod), ki je malo pred rojstvom svojega prvega sina oslepel. V svoji avtobiografiji  Touching the Rock govori o počasnem izgubljanju vida ter tudi vizualnega spomina.
Knjiga je bila tudi pretopljena v film z naslovom Notes on Blidness (12 min film je dobil nagrado, vendar pa zgleda dalša varianta še ni prišla na plano?)

Za inteviju s Hullom sledite tej povezavi.

At First Sight (1999)

Ogledala sem si film z naslovom At First Sight iz leta 1999 z Miro Sorvino in Val Kilmerjem v glavnih vlogah. na IMDB ima upravičeno oceno samo 5,9. Jaz bi mu dala še manj. A glej ga, pod scenarij je napisan tudi Oliver Sacks, britanski neurolog, ki se je tudi sam srečal z izgubo vida zaradi redkega okularnega melanoma pred devetimi leti. Kakor piše so se metastaze pred kratkim razširil na pljuča.
Naslovnica reklame za film
Film je nastal po Sacksovi zgodbi "Videti ali ne videt" iz knjige Antorpolog na Marsu, ki je izšla leta 1995 pri Vintage books. Opisuje primer petdeset letnega Virgila, slepega od zgodnjega otroštva (katarakte), ki malo pred poroko "spregleda" zaradi operacije. Kakšen je pogled slepih, ki se operirajo je vprašanje staro že 2000 let. V Novi zavezi, Marko 8:22-26 je namreč naslednji opis:
Jezus ozdravi slepega v Betsajdi
22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, 
položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« 24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« 25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26 In poslal ga je domov z naročilom: »V vas nikar ne hôdi!«
Kaj vidijo, če ste pozorni, preberete v 24 vrstici: ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa. Šele drugi dotik (v današnjem svetu z drugačnimi čudeži bi temu rekli kar nekaj tednov učenja) nauči gledanja. Film se tega problema dodakne na zelo poetičen način. Po drugi strani pa naj bi Virgil (slabše) videl do svojega 6 leta. Če želite gledati film, potem ne berite več.
Virgil je šel v šolo za slepe, kjer se je naučil uporabljati belo palico in brati brajico. Nato se je zaposlil kot maser pri YMCA, ki so mu omogočili tudi stanovanje čez cesto, v katerm je živel skupaj še z enim zaposlenim. Imel je prijatelje, lahko je skrbel sam zase. Rad je imel baseball. Z Amy se je poznal že več kto 20 let. V njunih dvajsetih letih sta bila partnerja krajši čas, pa sta šla narazen. Amy se je preselila, poročila. Po ločitvi je prišla nazaj in Virgil jo je poklical. Amy se je zdelo, da je Virgil obtičal v svoji rutini: služba, šport in vedno manj prijateljev, služba, šport (rutina je verjetno ena izmed najboljših prijateljic slepih oseb: vedno posavi na isto mesto, da potem najdeš). Zato je Amy navijala za operacijo, Virgilova mama pa je bila proti. 
Operirajo eno oko in po 24h urah preveze Virgil šele ko se zdravnik oglasi ugotovi, da res nekaj vidi. Njegov prvi pogled je vidil svetlobo, barvo, premikanje, vse povezano in brez pomena. Oftalmolog ni pričakoval takih zapletov. Virgil bi potreboval psohološko pomoč. Sacks ga je takrat opisal, z njim delal različne teste, se pogovarjal tudi z zaročenko Amy, mamo in vse to opisal v zgoraj omenjeni zgodbi. Virigil je bil navdušen nad barvami avtomobilov (njunega avta pa ni prepoznal med ostalimi), prebral je večje črke, ni pa zmogel prebrati besede (s prsti pa jo je lahko prebral, ker se je učil tudi vidne pisave v šoli)... Za več pa kar sami preberite.
Sacks, O. (1996). An Antropologist on Mars. New York: Vintage Books a division of Random House, inc. str. 108-152

sreda, 25. februar 2015

Vabilo h ogledu filma

V soboto,  dne 28.2. 2015, vas vljudno vabimo k ogledu kratkega  igranega filma z naslovom Trst je naš!, opremljenega z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Film bo na sporedu ob 21.30 na TVSLO 2.


Kratka vsebina:
Trst je naš! je 27-minutni igrani film, diplomsko delo režiserja Žige Virca, ki je nastalo kot projekt AGRFT v koprodukciji z RTV Slovenija. Zgodba je postavljena v leto 2009 in govori o Francu, zagrenjenemu Primorcu srednjih let (Gojmir Lešnjak), ki je razočaran nad odnosom mladine ter celotne družbe do dogodkov med 2. sv. vojno. V prostem času se ukvarja z uprizarjanjem zgodovinskih bitk, pri čemer naleti na nerazumevanje žene Marije (Silve Čušin), opraviti pa mora tudi s policijo, ki ne dovoljuje uprizarjanja bitk.

Več informacij o filmu lahko najdete na spletni strani Dostopno.si, povezava: 

torek, 20. januar 2015

film na TVSLO 2 z zvočnim opisom

V nedeljo,  dne 25.1. 2015, vas vljudno vabimo k ogledu igranega filma z naslovom Kandidatka in šofer, opremljenega z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Film bo na sporedu ob 21.00 na TVSLO 2.

Kratka vsebina:
Pisatelj, komediograf in nekdanji poslanec Tone Partljič se je v Kandidatki in šoferju lotil predvolilnih političnih preigravanj v majhnem slovenskem kraju. V filmsko obliko je zgodbo v produkciji TV Slovenija pretvoril režiser Vinko Möderndorfer in nastala je satirična komedija, ki je bila premierno predvajana leta 2009. Tokrat na naše zaslone prihaja z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalke in gledalce.

sobota, 18. januar 2014

Notes on Blindness

Že pred časom sem brala knjigo neurologa Oliverja Sacksa, kjer med drugim tudi omenja izkušnje Johna Hulla, ki je pri 48 letih, leta 1983, postal popolnoma slep. Hull je bil profesor religije v Angliji in je že v najstniških letih zgubil vid na eno oko. V triletnem audio spremljanju svoje slepote prehaja iz žalosti kaj je izgubil v veselje po odkrivanju novih lepot. Sacks je bral njegov dnevnik z naslovom Touching the Rock. Mi pa si bomo lahko kmalu ogledali (tudi z anleško audiodeskripcijo), igrani/dokumentarni film, posnet z njegovimi originalnimi audio posnetki. Režiserja Peter Middleton, James Spinney letos predstavljata svoj film Notes on Blindness v kategoriji kratkih dokumentarnih filmov na Sundance festivalu konec januarja.
Delček tega poetičenega filma si lahko pogledate in preberete ozadje nastajanja na naslednji povezavi (preizkusite se mogoče najprej z audiodeskripcijo):
http://www.nytimes.com/interactive/2014/01/16/opinion/16OpDoc-NotesOnBlindness.html?action=click&contentCollection=Asia%20Pacific&module=MostEmailed&version=Full&region=Marginalia&src=me&pgtype=article