Prilagajanje digitalnih vsebin

Zadnje čase se srečujem veliko s pravilnim prilagajanjem elektronskih vsebin (za branje z vrstico oz. z bralnikom zaslona). Vsa priporočila izhajajo iz dostopnosti spletnih vsebin za posebne potrebe. Na radiu Prvi so imeli v ponedeljek oddajo Spletna dostopnost. V Centru IRIS izvajajo tudi izobraževanje na to temo. Razlike se pokažejo v tem, kaj prebere bralnik in kaj pokaže vrstica, katere znake pokaže brajeva vrstica (pod vprašajem so tuje črke) in katere črke prebere govorec (če imaš recimo izbrano slovenščino). V mislih pa moramo imeti tudi to, da brajeva vrstica vedno pokaže (tako kot tudi prsti), samo izsek nekega gradiva in zelo počasi prideš do celote. Kako pripraviti tekst, da bo najbolj dosegljiv za osebe z okvaro vida? Toliko še za preštudirat, za preizkusit in vse povsod so le priporočila. Pa še vedno se mi zdi, da so razlike, finese, ki še niso optimalno rešene: kako se naredijo sklici (videč takoj vidi, kako veliko je besedilo sklica, ki je ponavadi spodaj v nogi strani, oseba z okvaro vida tega ne bo mogla oceniti in se že glede dolžine teksta odločiti, ali bo sklic/opombo prebrala ali ne). Za večino prilagoditev pa moraš že kar dosti dobro obvladati Word (označevanje naslovov, podnaslovov, alinej, novih strani).

Making information accessible for all

EPUB Accessibility 1.0

Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0

PDF Accessibility ali https://www.adobe.com/accessibility/pdf/pdf-accessibility-overview.html

Še več pravljic na spletu

Izogibanje avtorskim pravicam in javno objavljanje se da narediti tudi z veliko lastnega dela, recimo z lastnim prevodom, tako kot to dela en projekt na Hrvaškem. Pa tudi pri nas so nekateri:
http://www.epravljice.si/

Test epuba na različnih aplikacijah

Na povezavi lahko najdete ocene, kako se EPUB 3 obnaša na večini najbolj popularnih aplikacijah pri branju, dostopnosti ali različnih dodatkih. Tako vam bo mogoče lahžje katero aplikacijo naložiti na tablico, telefon, če berete epub datoteke. Zanimivo pa je tudi za razvijalce, saj na ta način lahko vidijo, kje je še možno napredovati.
12. junija bo v Leipigu sestanek na temo dostopnosti EPUBa, dan kasneje pa Simpozij za lažjo dostopnost, pa mogoče lahko kar podaljšate postanek v tem nemškem mestu.
Če pa že kupujete napravo za brat, se mogoče najprej vprašate, kupiti e-bralnik ali tablico. To vam odgovori naslednja povezava.

Brezplačen arhiv zvočnih knjig

LibriVox je brezplačen arhiv zvočnih knjig, ki so izven avtorskih (ameršikih) pravic (se hranijo z Gutenberg projektom). Lahko samo poslušaš (v različnih jezikih), lahko doniraš denar ali pa čas, ko sam posnameš knjigo. Ste ga že preizkusili? Celo nekaj slovenskih knjig je.
VoxForge pa zapisuje govore.

Biblos

Bila sem na individualnih učnih urah v Mestni knjižnici Ljubljana, kako prenesti izposojeno e-knjigo iz sistema Biblos. Nekako nisem znala tega sama naredit.

Uporabno je za androide (tablice, telefone). Predvsem pa uporabno za slabovidne. Žal nismo pogruntali ali se lahko spreminja pisava (sem nastavila vprašanje na Biblos).

Gre pa vse nekako takole:

1. Za branje morate imeti geslo za vstop v Mojo knjižnico na spletu preko COBISSa, dobite ga preko svoje knjižnice. Shranite geslo!

2. Za branje se morate prijaviti v Adobe accounts:

https://accounts.adobe.com/

shranite si geslo!

3. Naložite si preko Google playa programček za branje Aldiko

4. Na spustnem seznamu zgoraj levo pod ABOUT (čisto spodaj) - DRM Accounts vnesete Adobe ID in se vpišete (vse se shrani)

5. Na spustnem seznamu pod GET BOOKS - My catalogs dodajte novega: ime Biblos, url: biblos.si

6. Na isti povezavi se povežete na to spletno stran. V zgornjem levem kotu si izberete knjižnico (tudi Knjižnica slepih in slabovidnih je notri), vnesete svojo člansko številko in geslo. Po vpisu se vam spodaj pojavijo knjige za kupit in za izposodit. Če si izposodiš, potrdiš izposojo, čisto na vrhu se vam pojavi izpis kaj imate sposojeno in za koliko časa. Pritisnite tipko prenesi. Knjiga se vam pojavi po končanem prenosu na spustnem seznamu Books. Pritisnete nanjo in začnete brati. 
Izposoja je možna za 14 dni. Mislim, da imaš lahko le tri različne naslove izposojene hkrati. Isto knjigo imate lahko naloženo pod vašim imenom na več aparaturah. Lahko se vam zgodi, da si knjige ne morete izposoditi, ker je recimo knjižnica zakupila le 3 e-knjigi. 
Tekst lahko poljubno povečate in spremenite ozadje na temno in črke svetle. Je pa to odvisno od formata v katerem je knjiga naložena. Sem dobila en pdf, kjer se en tekst ne prilagaja velikosti ekrana s povečavo, pa tudi povečava je manjša, potem enega v Times črkah in jih ne moreš zamenjati ter enega v Arielu, a lahko pa si oba zelo povečaš. Žal ne moreš spreminjati razmika med vrsticami.

Če kdo najde boljši bralnik, naj prosim poskuša najti kam se vpiše Adobe ID (settings?) pa smo na konju - skoraj, izbira knjig še vedno ni maksimalna. Mi smo se že v knjižnici zafrkavali z bralniki Moon reader in s Prestigio, pa nekako ni dojel Adobe IDja. Glede vsebine? Super bi bilo, če bi imeli vsaj nabor kanonskega branja za domače branje.

Knjige ali/in e-knjige

Povzemam članek Books vs. e-books: The science behind the best way to read, ki omenja nekaj zanimivih razlogov, zakaj se odločiti za eno ali drugo.

Razlogi za e-knjigo:

• večja količina, ki potuje s tabo
• raziskave so pokazale, da imajo dijaki raje e-knjige, predvsem pa bi e-knjigo raje imeli fantje, ki ne berejo veliko
• omogočajo menjavo črk, velikost črk, razmaka med vrsticami in od roba, barvo podlage ali črk, kar je primerno za ljudi z okvaro vida in z disleksijo

Razlogi za knjigo:

• nostalgija
• branje na papirju naj bi omogočalo boljše pomnjenje glavnih točk v zgodbi
• papirna knjiga je bolj primerna za ljudi, ki imajo težave s spanjem ali z napenjanjem oči
• dotik, vonj, oblikovanje
• imeti knjigo in jo ne le uporabljati

e-knjige

Tehnologija napreduje, zakoni pa so v zaostanku. Tako recimo ta model zaračunavanja DDVja za tiskano ali pa elektronsko gradivo. Prvo po znižani, slednje pa po splošni stopnji. Govori se, da  tako zahteva EU. Samo govori se tudi, da so nekatere države uvedle olajšave (povrnitev davka). Ne vem katere države, vem le to, da bi slepim e-gradivo olajšalo dostop. KSS bi imela manj težav s prilagajanjem, slepi, slabovidni, dislektiki... pa manj težav z izbiro kaj brati. Ja, seveda, tu je še moment, zelo drag moment nakupa opreme. A pustimo to na strani. Spodaj je en uporabniški pogled na e-knjige:
http://cabingoddess.com/2014/04/05/e-e-books-e-books-saved-ability-read-atozchallenge/

Vabilo na delavnico v NUK

2. del delavnic v organizaciji NUKa z naslovom Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja, bo 6. februarja 2014 v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice, Leskoškova 12 (zgradba Papirografike) ob 9⁰⁰. 

Na Leskoškovo se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 27, ki ima začetno postajo na Rudniku in vozi mimo železniške postaje in BTC. Izstopite na avtobusni postaji Leskoškova (prva postaja za tovarno YULON).

Prej se je bilo potrebno prijaviti. Naslednja delavnica bo v Novi Gorici naslednji teden.

več

Biblos

V enajstih knjižnicah po Sloveniji (Kranj, Maribor, Škofja Loka, Jesenice, DOmžale, Ljubljana, Koper, Gorica, Radovljica) si lahko sposodite e-knjige. Testno okolje, kjer izposoja deluje je Biblos. Bereš lahko preko androidov, prenosnikov (za Kindla je potrebno pretvoriti). Naslovov še ni dosti (102?) a so v Slovenščini.

več
Za tiste, ki jih jezik branja ne moti, pa priporočam projekt Gutenberg.

Access to electronic books

Naslednje pismo je prišlo do mene preko Nfbnet-members-list.

________________________

Marc Maurer, President

200 East Wells Street at Jernigan Place

Baltimore, MD 21230

Phone 410 659 9314 Fax 410 685 5653

www.nfb.org

Sent via first class mail and e-mail

March 11, 2013

Betsy Landers, President

Eric Hargis, Executive Director

National Parent Teacher Association

1250 North Pitt Street

Alexandria, VA 22314

blanders/@/pta.org

ehargis/@/pta.org

RE: Amazon s Sponsorship of the National PTA s Family Reading Experience Program

Dear Ms. Landers and Mr. Hargis:

It has come to my attention that your organization has selected Amazon as the exclusive sponsor of your new Family Reading Experience program. While the aspirations of this program are noble, you should know that the use of Kindle e-books will seriously compromise the education of children who are blind or have other print disabilities.  This is so because, unlike other e-books, Kindle e-books do not afford children with print disabilities the same reading and learning experience as their fellow students. As a result, local PTAs that accept donations of Kindle devices or encourage the use of Kindle e-books in their schools will, as detailed in this letter, be helping to put those schools in violation of federal law.

In today s world, equal opportunity requires equal access to information. Unlike print, digital information is not inherently visual; it can be made available visually, aurally, and tactilely all at the same time and from the same original digital source. Thus, digital information can be the great equalizer, offering mainstream access to all, without regard to whether the reader has a sensory disability.  For decades, the blind have used a variety of technologies to make e-books accessible. To read electronic texts, blind students use either text-to-speech software that vocalizes the words, letters, and characters on a page or a refreshable Braille display that renders the words, letters, and characters into Braille. Fortunately, a number of technology developers and content providers have designed their products and services to put sighted and blind users on an equal footing. With the advent of commercial e-books, some developers, including Apple iBooks and Blio books, have made their e-books and reading applications accessible, so that everyone including blind students and others with print disabilities can read and use them effectively.

Unfortunately, Amazon is not such a company. It has made a conscious decision to exclude the blind from reading and studying with its Kindle e-books. Among other barriers, blind students using Kindle e-books cannot (1) read character by character and thus learn to spell, punctuate and distinguish homophones; (2) navigate usefully through the text of a Kindle e-book to keep up with the rest of the class; (3) interact with the Kindle e-book s content through the dictionary, highlighting, search, or note-taking features; or (4) access any content in Braille through their refreshable Braille displays.  In sum, blind students attempting to use Kindle e-books are effectively precluded from developing phonological awareness, phonics, fluency, comprehension, or vocabulary, which are the stated goals of your Family Reading Experience program.

To better illustrate the barriers Kindle e-books create, I have attached a chart to this letter showing the various functions that Kindle e-books offer sighted students and deny blind students. The chart reflects the best access Amazon offers, using a Kindle Keyboard (also called Kindle 3G) or using the Kindle for PC with Accessibility Plugin to read Kindle e-books. All other devices and platforms for reading Kindles are completely inaccessible. By way of comparison, the attached chart also shows other reading platforms, such as iBooks, that offer blind students all of the functions that Amazon reserves for the sighted. For your convenience, we have also tied those features to the Common Core State Standards to demonstrate specifically how the access barriers of Kindle e-books inhibit blind students educational opportunities.  In short, although blind readers do have  some rudimentary access to Kindle e-books when using platforms that permit that rudimentary access,  it is not nearly enough [access] to use the books for anything but the most casual reading, much less the intense, challenging reading that characterizes the academic environment.

Hence, the implementation of Kindle e-books proposed by the Family Reading Experience program will relegate students with print disabilities to second class status and unnecessarily exclude them from benefiting from the program s goals and objectives. Moreover, the limitations of Kindle e-books will inhibit print-disabled children from developing those grade-appropriate reading skills that are set forth by the Common Core State Standards and that are vigorously advocated for by your organization.

Not only does the use of Kindle e-books in the public school classroom inhibit the educational development of print-disabled students, it is also a violation of federal law. This is so because use of Kindle e-books discriminates against students with print disabilities by denying them equal access to educational programs. Under Title II of the Americans with Disabilities Act and Section 504 of the Rehabilitation Act, public schools must not deny students with disabilities the benefits of their programs and activities. Therefore, public schools that choose to use Kindle e-books will be violating federal law, and PTA organizations that encourage the use of Kindle e-books in their local schools will be assisting those schools in that violation.

In 2009 and 2010, the U.S. Departments of Justice and Education resolved complaints against five post-secondary schools that used the inaccessible Kindle DX e-reader device in their classrooms with agreements that required these schools not to purchase any e- reader device for their classrooms or require use of any device unless or until such electronic book reader is fully accessible to individuals with visual impairments . . . .   An electronic book reader is only fully accessible if  all uses of the device that are available to individuals without disabilities are available to individuals with visual impairments in a manner which ensures that its use in the university setting is equally as effective for individuals with visual impairments as it is for others.   In 2010, the Departments of Justice and Education jointly issued a letter to the post-secondary educational community, explaining that when it comes to e-book readers and e-book content, equal access is the law.   In 2011, the Department of Education again made clear that elementary and secondary schools likewise must refrain from using technology that will deny students with disabilities equal access.

If we can further assist you in understanding which e-books and e-book platforms are accessible and compliant with federal and state law, or provide further information about the deficiencies of Kindle e-books, please do not hesitate to contact us. The National Federation of the Blind, whose 50,000 members comprise not only blind people of all ages and backgrounds but also parents of blind children and others who support equal opportunity for blind Americans, has as its ultimate goal the complete integration of the blind into society on an equal basis with our sighted peers. We are fortunate to live in an age in which that ideal has been written into law.

Amazon s deliberate choice to scorn that ideal and ignore the needs of blind readers does not give public schools a free pass to discriminate on the basis of disability by purchasing and using Kindle e-books in their classrooms. Nor should your organization be party to such discrimination. Your Position Statements emphasize  the special needs of underserved populations including children with disabilities,   and you have assumed the role of being a powerful voice for all children.    We look forward to your cooperation in this matter and are confident you will raise your powerful voice in support of the rights of our nation s blind and print-disabled students.

Sincerely,

Marc Maurer, President

NATIONAL FEDERATION OF THE BLIND

Enclosures

cc:  David Zapolsky, Esq., General Counsel, Amazon, Inc.

V knjižnici zahtevajo e-bralnik, ki omogoča vsem dostop z isto tehnologijo

National Federation of the Blind Settles Complaint Against Sacramento Public Library

Library Will Deploy Accessible E-readers to Blind and Print-disabled Patrons

Baltimore, Maryland (August 30, 2012): The National Federation of the Blind (NFB), the nation’s leading advocate for access to information by the blind and other people with print disabilities, announced today that a complaint filed by the NFB with the United States Department of Justice, Office of Civil Rights, against the Sacramento Public Library Authority has been resolved.  The NFB filed the complaint last fall because the library was lending NOOK e-readers preloaded with e-books to its patrons.  Unlike some other e-reading devices, the NOOK, which is manufactured and sold by Barnes & Noble, cannot be used by blind and print-disabled readers because it does not have text-to-speech capability or the ability to send content to a Braille display.  

The goal of the agreement is “to provide a library e-reader circulation program where library patrons, with and without vision disabilities, are able to access and use the same technology to the maximum extent possible.”  Under the agreement, the library will “acquire only technology that does not exclude persons who are blind or others” who need accessibility features such as text-to-speech or Braille output and the ability to access the device’s menus and controls independently.  The library’s commitment is also in line with a resolution passed in 2009 by the American Library Association entitled Purchasing of Accessible Electronic Resources, which urged “all libraries purchasing, procuring, using, maintaining and contracting for electronic resources and services” to “require vendors to guarantee that products and services comply with Section 508 regulations, Web Content Accessibility Guidelines 2.0, or other applicable accessibility standards and guidelines.”

Dr. Marc Maurer, President of the National Federation of the Blind, said: “We are pleased that the Sacramento Public Library Authority is showing leadership by ensuring that the e-books that it lends will be accessible to all of its patrons, including those who are blind or have print disabilities.  E-books represent an opportunity for the blind to have access to the same books at the same time as our sighted friends, family, and colleagues, but sadly most e-book vendors have not designed their technology so that it can be used by the blind, despite the fact that it is not difficult or costly to do so.  Libraries, schools, and other institutions have a legal and moral obligation to make sure that the content they deploy is accessible to the blind and print-disabled.  If they meet these obligations by demanding accessibility from their e-book vendors, then accessibility will happen.”

http://www.e-knjiga.si/

ePub format priporočam vsem, ki imajo težave z branjem. Omogoča skoraj iste stvari kot Daisy. No, v resnici niti ne vem, v čem se razlikuje od Daisy, ker če je ePub dobro narejen, ga lahko z ustreznim programom prebereš na enak način kot Daisy. Nisem še srečala človeka, ki bi mi nekomercionalno razložil, zakaj je plačljiv konzorcij Daisy boljši od ePub. To mi je nekako podobno Amazonu in njihovim knjigam za Kindle, ki jih nihče drug ne more brat.

Strokovno srečanje: E-knjige in slovenske knjižnice

V soboto, 26. 11. je Društvo bibliotekarjev Ljubljana organiziralo brezplačno a zelo strokovno srečanje na temo e-knjig. Srečanje je potekalo v Knjižnici Otona Župančiča.

Ker se drugače pripravljam na svojo predstavitev Vzpodbujanja branja pri slepih in slabovidnih (prosojnice s predavanja še pridejo), sem z zanimanjem poslušala in si zapisovala svoje opombe. Povzetek, ki ga lahko spodaj preberete, je že skupek mojih dodatnih razmišljanj in raziskovanj, ki se tičejo predvsem uporabnosti za slepe in slabovidne.

Začnimo z osnovami. Darko Majcenovič nam je najprej predstavil e-bralnike. 

Barvne LCD zaslone imajo:

• Amazonov Fire, ki predvaja svoj Amazonov tip datoteke
• Barnsov Nook Color in
• Kobotov Vox
• IPad

Črno-bele E ink zaslone pa:

• Amazonov Kindle, ki predvaja svoj Amazonov tip datoteke
• Kobotov Touch in Wi Fi
• Barnsov Nook Simple Touch
• BeBook…

Razlikujejo se tudi po aplikacijah, vzdržnosti baterije, velikosti pomnilnika, tipa datoteke, ki ga lahko predvajajo… Tipa datoteke, ki ju predvajajo vsi sta: pdf, ki omogoča sledenje stranem v tiskani knjigi (pomembno pri recimo citiranju) in EPUB, ki je mišljen kot univerzalen tip. Le-ta omogoča prilagajanje teksta na napravo, ki ga predvaja (pdf ostane vedno sken knjižnega lista, večja povečava otežuje premikanje po tekstu). EPUB je odprt in brezplačen. Prav tako omogoča vstavljanje metapodatkov, omogoča DRM (digital rights management), CSS (Cascading Style Sheets) omogoča prenos v brajico ali v zvok. V tem primeru se sprašujem, v čem se razlikuje od Daisy knjige z vsemi obogatitvami (.dtb je le zvočna knjiga). Le-ta ima namreč tudi CSS in DRM. Gre za dve podobni stvari, dveh smeri proizvajalcev?

Za IPad je Mladinska knjiga pripravila prvo slovensko interaktivno e-slikanico Lile Prap. Naročnikom Geje in Plusa omogočajo ogled obogatenih pdfjev preko IPada. Povečava je pametna, ki izostri črke. Stolpec v ležečem formati bralnika, ima črke velike tudi že okoli 18 pik. Seveda pa se pri pdfju ne more spreminjati črk. EPUB, odvisno od bralnika, omogoča spreminjanje velikosti in pisave. Prav na IPadu pa program Read2go (20€) prilagodi tekst specifičnim potrebam (poslušaš in gledaš/bereš besede, kontroliraš velikost in barvo črk, barve ozadja, se preko Blue tootha povežeš z brajevo vrstico). Zgleda pa, da le-ta programček omogoča branje z vsemi temi možnostmi, le Daisy knjig. !Torej je neka razlika?! JOJ… naj vam pojasnim, NISEM računalničarka.

Brez DRMja dobite knjige pri O'Reillyju. DRM onemogoča izdelavo varnostnih kopij, izposojo, dostop do javnih del, uporabo avtorskega gradiva za raziskave in izobraževanje, nekaj kar ti tiskana kupljena izdaja avtomatično omogoča. Ta trgovina prodaja med drugim tudi Daisy knjige.

Kasneje nam je Miha Kovač razložil socilano-kulturno-ekonomske aspekte e-knjig.

• Zanimiv mi je bil podatek, da ima en knjižni naslov v vsakem formatu svoj ISBN (kar pomeni, da se podatki o e-naslovih knjig vsaj v ZDA v resnici vsaj prepolovijo).
• Knjige z več metapodatki se bolje prodajajo.
• V Sloveniji imamo 2 MIO prebivalcev in 100 MIO knjig v primerjavi z Romunija, ki ima 20 MIO prebivalcev in 80 MIO knjig.
• Tiskana knjiga omogoča skoncentrirano, linearno branje, medtem ko e-knjiga vse bolj spominja na brskanje po internetu. Verjetno bom to lahko preverila v priporočeni knjigi Plitvine, ravnokar izdani pri Cankarjevi založbi.
• Postavlja se tudi vprašanje, ali je e-branje zasebno. Edino Kobo ti odkrito pove, da zbira vašo statistiko bralnih navad in vam jo na željo tudi pošlje. Ostali posredniki, čeprav te podatke zbirajo, vam tega ne povedo. Nekako v stilu velikega brata bi radi nadzorovali kaj točno si podčrtaš, katere knjige bereš in ti na podlagi teh podatkov pošiljali reklame za nove, podobne, produkte pa tudi servise (recimo, da za njihove pojme preveč počasi bereš, ti pošljejo reklamo za vitaminske dodatke, vaje za hitro branje… ;-). Z možem ravno nisva istega mnenja, on pravi, da je ta statistika dobra, meni pa se zdi, da bo le pripomogla k boljši prodaji in posredno k popularizaciji in nepravični demokratizaciji izdanega (zmaga večina, manjšine ne obstajajo).
• Barns and Nobel sta ugotavljala, da so se ljudje, ki so kupili bralnik, po 6 mesecih zopet prikazali v knjigarni in jo enako redno obiskujejo kot pred nakupom. Ljudje kupujemo kar vidimo, zato bi trendi lahko bili taki, da greš najprej v knjigarno, prelistaš knjigo, nato pa si jo kupiš za e-bralnik. Gospod Kovač je celo videl, da je nekdo prišel z bralnikom po podpis znanega pisatelja (alkoholni flomaster), ha, ha.

Delno lahko preverite uporabnost bralnikov v Bežigrajski knjižnici. Projekt Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!, ki ga tam vodijo, nam je predstavil Igor Andrin. Ugotavljajo, da je ¼ uporabnikov upokojencev (posledično so tudi dali na razpolago en bralnik v dom upokojencev). Imajo 50 naslovov, ki so že izven avtorskih pravic in jih je prilagodila založba Grlica, berete pa lahko na BeBook in Kolibriju.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Janez Kanič so sodelovali še Mario Pušič, ki je predstavil Fotospring Archive Center, organizacijo, ki se ukvarja z pretvarjanjem v EPUB datoteke. Rok Gregorin, ki je predstavil metapodatke, Tilen Mandelj, ki je govoril o podatkovnih bazah e-knjig in revij ter Srečko Bončina (po pravici povedano, se slednjega trenutno ne spomnim, črna luknja v spominu, žal).

Za domačo rabo pretvarjanja v EPUB datoteko sem preizkusila programček Calibre. Neko, celo zaklenjeno pdf datoteko, sem pretvorila v EPUB. Naslovnica in kazalo sta bila rahlo spačena, a tekst je lepo berljiv in se je prilagajal velikosti okna. Maksimalna povečava pa je bila 40 pik. Fonte lahko spremeniš v brezserifne (brez zastavic/okraskov, tako kot jih ima recimo Times). Tekst se je dal tudi skopirati. Če knjigo zapreš nekje na sredini, si to zapomni in ti jo tam naslednjič tudi odpre.

V Zavodu z denarjem MŠ in izborom učbenikov, ki ga naredimo tudi s pomočjo inkluzije, slepim in slabovidnim učencem prilagodimo redne učbenike, ki jih uporabljajo sošolci brez okvare vida. To so lepo natisnjeni in strokovno prilagojeni učbeniki. Prav za slabovidne smo po moje nekako edinstveni v prilagajanju. EPUB se mi zdi lep korak naprej od pdf formata, ki ga tudi imamo na razpolago, recimo preden se bo tudi v Sloveniji začel projekt Daisy (ZDSSS se že dogovarja). Učbeniki so striktno namenjeni le slepim in slabovidnim učencem, čeprav so se zanje zanimale tudi učiteljice in slepi starši, učenci z motnjami branja, gibalno ovirani učenci, pa jim nismo smeli sposoditi. Pravilnik ter avtorske pravice (te se bom enkrat še lotila) nas omejujejo. Opazila sem, da v ZDA imenujejo uporabnike specialnih e-knjig print disabled. Definitivno gledamo na svet preveč ozko. Vse te majhne finese, ki bogatijo svet, v ekonomskem svetu ne obstajajo. Ni slepih staršev, ki bi brali vidne in brajeve knjige svojim otrokom, ki vidijo, ni slepih in slabovidnih otrok, ki bi brali svoje slikanice, ni slabovidnih odraslih potreb po branju in ni slepih in slabovidnih študentov. Posplošujem? Se mi zdi e-knjiga rešitev za vse?