Prikaz objav z oznako konference. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako konference. Pokaži vse objave

četrtek, 5. april 2018

Test epuba na različnih aplikacijah

Na povezavi lahko najdete ocene, kako se EPUB 3 obnaša na večini najbolj popularnih aplikacijah pri branju, dostopnosti ali različnih dodatkih. Tako vam bo mogoče lahžje katero aplikacijo naložiti na tablico, telefon, če berete epub datoteke. Zanimivo pa je tudi za razvijalce, saj na ta način lahko vidijo, kje je še možno napredovati.
12. junija bo v Leipigu sestanek na temo dostopnosti EPUBa, dan kasneje pa Simpozij za lažjo dostopnost, pa mogoče lahko kar podaljšate postanek v tem nemškem mestu.
Če pa že kupujete napravo za brat, se mogoče najprej vprašate, kupiti e-bralnik ali tablico. To vam odgovori naslednja povezava.

četrtek, 15. september 2016

Universal learning design

Knjiga predstavlja prispevke mednarodne konference v Linzu, ki se je odvijala od 11 do 13 julija 2012. Naša Mateja Jenčič v njej predstavlja LaTeX.
Kar je meni padlo v oči je bil že prvi prispevek na temo dostopnosti. Če govorimo o javnem sektorju, nam je takoj jasno, da ne gre za privatnega in da mora biti javno dostopno. Na začetku so uporabljali word dokumente, zdaj pa vedno več pdf obliko, ki ponovno vzpostavlja vprašanje dostopnosti v ospredje.
Dostopnost (str. 11) je sposobnost uporabnikov, da s pomočjo tehnologije spremenijo slog...
(the ability of consumers to realise an authorial intention through the use of technologies to alter the style of an authorial production.)
kar naj bi bila optimalna prilagoditev (cenovno ugodno razmerje med zagotavljanjem prilagoditev in uporabnostjo le-teh):
  • podatkovnih značilnosti
  • oblikovanih značilnosti (velikost, font, razdalja med vrsticami, črkami, poravnava)
  • barve (ozadje in ospredje, osvetljenost) (str. 12)
kar naj bi bila seveda odgovornost avtorja in ne uporabnika, ki to izvaja v post-produkciji. Poraja se mi tudi vprašanje e-inkluzije. Kje smo tu? O učenju internetne dostopnosti piše članek na str. 183, kjer opisujejo platformo za učenje (str. 185). Ponujajo pa tudi (str. 2018) učenje v okolju Second Life. je to sploh še popularno? O merjenju realne dostopnosti govori članek na str. 191.:
https://www.w3.org/WAI/intro/wcag
Mislim, da bi morali na Zvezi ali pa na Zavodu ponuditi testno skupino ljudi (glej str. 193), ki bi preverjali koliko je kaj prilagojeno. Po moje bi to lahko delali tudi proti plačilu?
Na str. 89 se pojavlja hibridna knjiga, kot digitalni dokument z sinhronizirano multimedijsko vsebino. Tekmuje z Daisy. A ima še videoposnetke in je osnovana kot internetna knjiga.
Ker je to na koncu koncev le knjiga, ki govori o tehnologiji, žal tudi nekateri linki več ne delujejo - jih je tehnologija že povozila? Ali pa druge modne ideje?
Zanimiv se mi zdi prikaz prilagajanja gradiv v Belgiji v e obliko. Od založbe zahtrevajo pdf format in ga v roku petih ur prilagodijo. Uau, če je kdo to kdaj delal, bo vedel, da je to hudo hitro in mi ni jasno, kako jim to uspe. Če mi dobimo pdf se le za glavo držimo. Najlažje je delati le s tekstom. Če dobimo pdf, poznam le en plačljiv software OmniPage, kjer lahko vneseš pdf dokument in ga pretvori v tekst, ki pa ga je potrebno (tako kot vsak drug tekst - je to mogoče bolj povezano s tem, da delamo s slovenščino?) še zelo pregledati, kje je naredil odstavke, ali je mogoče spregledal e, č...?
Tu je še povezava na predstavitev iz AEGIS konference leta 2011:
http://www.slideshare.net/aegisproject/20-adibib-aegis-paper
V članku Tactile images for inclusive teaching in primary education nature and science (str. 111) pa potrjujejo naše mnenje, da je potrebno pri oblikovanju taktilnih slik (na napihljivem papirju) izhajati iz ciljev in ne iz slike! Pomembni podatki so tudi, ali naj učenci delajo sami, razumejo vsebino, sodelujejo z videčimi.
Oblikovanje tipnih slik pa zahteva svoj čas. Mi slike gledamo, tipne se tipajo in to razliko morajo vsi vpleteni razumeti (učitelji, oblikovalci, uporabniki). Prav zaradi tega učitelji ne izberejo slike sami (povejo pa cilj). Ugotavljajo tudi, da tipna slika omogoča več vprašanj ob dobri obrazložitvi in boljše razumevanje.
In s tem znanjem vam potem lahko ponudim dva programčka za pretvarjanje sličic v brajico:
http://www.pentronics.com.au/index_files/PictureBraille.htm
http://robobraille.org/
Na str. 135 V članku Tactile Applications in Development of the Multimodal Learning Environment for the BLind Students naštejejo nekaj softwareov, ki jih pri nas še ne uporabljamo: Daxbury, MegaDots, Braille 2000 (mi imamo WinBraill). Samo v opombo, Daxbury uporabljajo tudi na Hrvaškem, licenca pa je 500€ za enega uporabnika. WinBraill se že nekaj let ne posodablja, te meče ven iz programa brez shranjevanja... razumete zakaj sem nehala delati brajico?
V članku Communicative Images na str. 159 predstavijo idejo, kako dodati fotografiji še GPS koordinate, detektor obrazov.
Članek A guide system for people with handicap at publiv facilities na str. 180 me spomne, pa upam da bo še koga, na to, da bi morali ljudi s posebnimi potrebami vključiti v pripravo Načrta evakuacije v sili.
Vsi ki bi radi študirali:

Johannes Kepler Universität Linz
Institut Integriert Studieren
Altenberger Straße 69
4040 Linz, Österreich
Na strani 224 pravijo tudi, da je velik osip študentov s posebnimi potrebami zaradi "pomanjkanja?" socialnih veščin in slabših komunikacijskih veščin.
Naslovnica knjige

petek, 12. april 2013

Konferenca "Slepi in slabovidni v družbi"

23. in 24. aprila se bo v prostorih SAZUja na Novem trgu odvijala konferenca na temo slepote in slabovidnosti. Okvirni program obeta pester vpogled v to tematiko (zgodovina, šolstvo, medicina, kultura) in navezovanje stikov. Pridete?
več informacij povzetki prispevkov
 Novinarska konferenca.

sobota, 25. februar 2012

Lithuanian Library for the Blind’s international conference in April 2012



The Lithuanian Library for the Blind has announced that it will be holding an international scientific and training conference under the title:
“Digital talking book in the 21st century: production, dissemination and the reader”.
The conference is dedicated to the 50th anniversary of the production of talking books in Lithuania. It will take place in Vilnius, Skroblu street 10, on 19-20 April 2012.
For more information about this conference, please contact info@labiblioteka.lt
povzeto po:

Tactile Graphics Conference

November 30-December 1, 2012

The National Federation of the Blind Jernigan Institute is delighted to present its first conference on tactile graphics. On Friday, November 30th-December 1, 2012 we will offer a two-day-long, in-depth look at how tactile graphics can and are being made, and how tactile graphics enhance STEM education for the blind. This conference is especially relevant in light of the following:
*             The recent BANA publication:  Guidelines and Standards For Tactile Graphics: http://www.brailleauthority.org/tg/
*             The rapid adoption of digital textbooks
*             The June 29, 2010 DOJ/OCR letter to colleges mandating equal access to educational materials. See: http://www2.ed.gov/about/offices/list/ocr/letters/colleague-20100629.html
*             The May 26, 2011 Frequently Asked Questions document. The June 29, 2010 guidelines apply to all K-12 and post-secondary schools. See:http://www2.ed.gov/about/offices/list/ocr/docs/dcl-ebook-faq-201105.html

We will have a variety of general topic sessions, with afternoon breakout sessions on a variety of technical topics:
*             When are tactile graphics necessary?
*             How to create and evaluate tactile graphics
*             Basic techniques for creating tactile graphics
*             Advanced techniques for creating tactile graphics
*             When should 3D models be used?
*             How can 3D models be created?
*             What works, what doesn't
*             Opportunities to network with attendees, vendors and presenters
*             Exhibitors will present their products during session breaks, and participants will have an opportunity to learn more about their services

Those wishing to present at the NFB Tactile Graphics Conference should please see the information below.

Abstracts are due no later than March 31, 2012.
For more information, or to submit an abstract please visit www.nfb.org/tactilegraphics<http://www.nfb.org/tactilegraphics> or contact Clara Van Gerven at the NFB (cvangerven@nfb.org<mailto:cvangerven@nfb.org>  or 410-659-9314, ext. 2410).

VIA Send Art_beyond_sight_educators mailing list submissions to
       art_beyond_sight_educators@nfbnet.org

torek, 22. november 2011

O filmu nekoliko drugače

Komentar
V torek, 15. novembra, sem bila v Cankarjevem domu v okviru Liffe na okrogli mizi z naslovom O filmu nekoliko drugače: Filmi, prilagojeni za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne gledalke in gledalce.
Bilo nas je kakih 25 poslušalcev (študenti tiflopedagogike, Wraber, Šprohar, But in nič gluhih (pa tolmačica v pripravljenosti!). Med poslušalci je bila le Tina Grošelj, urednica Prisluhnimo tišini, ki je na koncu tudi javno pohvalila svojo oddajo).
Marko Prpič (takrat pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za sistemske zadeve, kolovodja prilagajanja z zelo visokimi merili. Pravijo, da smo zelo blizu vrhu po kakovosti, ne pa seveda po kvantiteti) je najprej predstavil trud RTVSLO na tem področju. Zakon o medijih, ki je bil sprejet leta 2001, govori o podpiranju programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah. RTVSLO pa je samoiniciativno že v 80h začela z oddajami za gluhe. Letos so prvič prilagodili oddajo z barvnimi podnapisi (bela za voditeljico, barve za goste – dosegljivo preko teleteksa str. 771). Leta 2000 so prilagodili Prešernovo nadaljevanko za slepe z avdio-deskripcijo (a-d) preko hkratnega poslušanja radia. Nato je sledil Petelinji zajtrk. Pri tej a-d, ki se predvaja na radiu (tako kot v Italiji) se lahko zgodi, da ima tudi do 3 – 4s zamika. Letos pa je prvič izšel tudi DVD Gremo mi po svoje z možnostjo a-d. Predvajan pa je bil tudi po televiziji, vzporedno kot možnost izbire na RTV3 z a-d (torej ne več po radiu). V VB Zakon zahteva podnapise na 90% informacijskih programov. A-d pa je možen le naročnikom digitalnih servisov. Na tak način želijo prilagoditi vsaj 10% programov.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na FF, je omenil meni priljubljeno temo poseganja v avtorjevo delo in celovitost umetniškega filma. Režiser filma, Miha Hočevar, je povedal, da sicer lažje gleda a-d tujega filma kot svojega in da bi rad opomnil, da če nekoga kličejo Zaspan'c, potem naj o njem tudi opisovalci tako govorijo (in ne Zaspanec). Če je kdo kdaj gledal naš film s podnapisi, je lahko opazil do kakih razlik pride, verjetno tudi zaradi upoštevanja knjižnega jezika.
Predstavila sta se še Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev in Janez Lombergar, direktor RTVSLO, ki se zavedata težav poslušalcev/gledalcev s posebnimi potrebami.
Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za področje medijev, se je dotaknila tega, da je RTVSLO javna televizija, da preštevanje glasov gledalcev ne bi smelo biti merilo, da se manjšin ne prešteva in da smo na koncu koncev vsi ljudje s pp. Marko Prpič tudi razmišlja, da je gledanje filma z a-d na 3 kanalu segregacija, a je vsaj korak naprej. Želel bi, da bi vsi slovenski filmi, izdani na DVDju, imeli te opcije. Hkrati bi bilo potrebno zahtevati, da bi vsi filmi, ki so posneti s pomočjo javnega denarja, omogočali prilagajanje pp. Nekaj podobnega pa si na drugem koncu želimo tudi pri prilagajanju knjig slepim in slabovidnim. Mnenja o primernosti a-d prilagajanja so si različna tako pri slepih, slabovidnih kot pri strokovnjakih, ki se s tem ukvarjajo. Sprašujejo se, če je opisa preveč ali premalo, a vsa ta neskladja na koncu koncev vodijo tudi do razvoja. Wraber je poudaril, da je odziv slepih in slabovidnih slab tudi zaradi dolgih let osame. Verjetno se slepi po tihem bojijo, da bo odvzeto še to, če se ne bodo odzivali (gluhim se zgleda ni več potrebno odzivati).
Mogoče preveč poenostavljam, vendar se mi zdi digitalizacija programa odlična priložnost za izenačevanje pravic. Tako kot si lahko dodaš podnapise na filmu, ki ga gledaš preko računalnika, tako bi moralo biti pri digitaliziranih podatkih na televiziji. Edina težava so podnapisi za slabovidne. Le-ti namreč v povečani obliki ne omogočajo ogled filma in potujejo prehitro. Ne preostane nam nič drugega, kot da ostanemo zdravi in postanemo multilingualni.
Zaključim pa s Prpičevimi besedami: »Kaj vse bi še lahko naredil, če bi imel obe roki.« (malo mu jih manjka)