Pravljične urice v knjižnici Centra IRIS

V knjižnico Centra IRIS tedensko prihajajo na obisk otroci našega vrtca nato pa še oddelek posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Brali smo Tigrovo preprogo Geralda Rosa.

naslovnica knjige

Pred branjem smo razmišljali o sorodnikih, kdo so naši sorodniki, nato smo prišli na mačke, njenega sorodnika tigra ter poslušali kako se oglaša. Kar nekaj tigrov se je (najprej po čistem slučaju) pojavilo v knjižnici: Tigor (Igor), Matigor (Matic) in Tiler (Tilen).
Med branjem se je pokazala potreba po tem, da razložimo še besedi preproga, stepanje preproge, pa če preprogo to boli...
Na koncu pa smo enostavno črtno risbo tigra pobarvali in oblepili z zmečkanimi koščki krep papirja in tako dobili sodobno preprogo. Slepim sem obris tigra prerisala z debelim nanosom akrilne barve (a pride malo preostra in preveč neenakomerna).

izdelki vrtičkarjev

Prilagajanje obstoječih ilustracij/knjig za slepe

Včasih dobiš kakšno knjigo v knjižnico, ki ima malo teksta na strani, ima trde papirje in enostavne ilustracije. In potem lahko v knjigo zalepiš natisnjeno brajico na foliji in se lotiš ilustracij z različnimi tehnologijami.
Tokrat predstavljam tehnologijo, ki se ni obnesla. Delala sem s konturno pasto za steklo (za nalepke delat). Kljub večdnevnemu sušenju, se še vedno sprime s sosednjo stranjo.

Če bi želeli sodelovati pri mednarodnem natečaju za izvirno tipanko, pa kliknite na spodnji povezavi:
http://center-iris.si/povabilo-k-izdelavi-tipank-za-natecaj-2017/
http://center-iris.si/pripravili-smo-priporocila-za-izdelavo-tipne-slikanice/

Biblos

Bila sem na individualnih učnih urah v Mestni knjižnici Ljubljana, kako prenesti izposojeno e-knjigo iz sistema Biblos. Nekako nisem znala tega sama naredit.

Uporabno je za androide (tablice, telefone). Predvsem pa uporabno za slabovidne. Žal nismo pogruntali ali se lahko spreminja pisava (sem nastavila vprašanje na Biblos).

Gre pa vse nekako takole:

1. Za branje morate imeti geslo za vstop v Mojo knjižnico na spletu preko COBISSa, dobite ga preko svoje knjižnice. Shranite geslo!

2. Za branje se morate prijaviti v Adobe accounts:

https://accounts.adobe.com/

shranite si geslo!

3. Naložite si preko Google playa programček za branje Aldiko

4. Na spustnem seznamu zgoraj levo pod ABOUT (čisto spodaj) - DRM Accounts vnesete Adobe ID in se vpišete (vse se shrani)

5. Na spustnem seznamu pod GET BOOKS - My catalogs dodajte novega: ime Biblos, url: biblos.si

6. Na isti povezavi se povežete na to spletno stran. V zgornjem levem kotu si izberete knjižnico (tudi Knjižnica slepih in slabovidnih je notri), vnesete svojo člansko številko in geslo. Po vpisu se vam spodaj pojavijo knjige za kupit in za izposodit. Če si izposodiš, potrdiš izposojo, čisto na vrhu se vam pojavi izpis kaj imate sposojeno in za koliko časa. Pritisnite tipko prenesi. Knjiga se vam pojavi po končanem prenosu na spustnem seznamu Books. Pritisnete nanjo in začnete brati. 
Izposoja je možna za 14 dni. Mislim, da imaš lahko le tri različne naslove izposojene hkrati. Isto knjigo imate lahko naloženo pod vašim imenom na več aparaturah. Lahko se vam zgodi, da si knjige ne morete izposoditi, ker je recimo knjižnica zakupila le 3 e-knjigi. 
Tekst lahko poljubno povečate in spremenite ozadje na temno in črke svetle. Je pa to odvisno od formata v katerem je knjiga naložena. Sem dobila en pdf, kjer se en tekst ne prilagaja velikosti ekrana s povečavo, pa tudi povečava je manjša, potem enega v Times črkah in jih ne moreš zamenjati ter enega v Arielu, a lahko pa si oba zelo povečaš. Žal ne moreš spreminjati razmika med vrsticami.

Če kdo najde boljši bralnik, naj prosim poskuša najti kam se vpiše Adobe ID (settings?) pa smo na konju - skoraj, izbira knjig še vedno ni maksimalna. Mi smo se že v knjižnici zafrkavali z bralniki Moon reader in s Prestigio, pa nekako ni dojel Adobe IDja. Glede vsebine? Super bi bilo, če bi imeli vsaj nabor kanonskega branja za domače branje.

Knjige v povečanem tisku na tržišču (knjigarne in knjižnice)

Pripravljam priporočilni seznam (vsebinska in oblikovna kvaliteta po mojem izboru) leposlovja v povečanem tisku. Kar nekaj cvetk se najde me literaturo za prvo triado. Prvih nekaj najdenčkov omenjam spodaj. Mogoče pa bo otrok z okvaro vida med njimi našel katero, ki jo bo lahko bral brez pripomočkov in mu bo tudi vsebinsko všeč.

• serija štirih knjižic Regec in Kvakec pisatelja Arnolda Lobela je bila izdana pri Mladinski knjigi. So simpatične, humoristične krajše zgodbice natisnjene v večji pisavi (s serifi) o dveh žabcih.

• serija knjig o Anici pisateljice Dese Muck, so zgodbice, ki bi se lahko zgodile komurkoli. Natisnjene so v večji brezserifni pisavi.
• Christine Nöstlinger je napisala serijo zgodbic o Mini (izšle so pri Slovenski knjigi). Natisnjene so v večji brezserifni pisavi. Pozorni moramo biti le na to, da je nekaj  dialogov napisanih v sklopu ilustracij (a se bo razumelo tudi brez teh ilustracij).
• Ista pisateljca je napisala tudi serijo humorističnih zgodb o Francu. Večina jih je natisnjenih pri Mohorjevi založbi v večji brezserifni pisavi.
• Pri založbi KMŠ Hiša knjig so v sklopu zbirke Knjigoljub izšle knjige za 1. (velike tiskane) in 2. bralno stopnjo (male tiskane) s kar velikimi črkami. Občasno tekst prekrije ilustracijo, a jih preizkusite in sporočite, če so vam všeč. 

Vabilo na delavnici v okviru projekta Knjižnice slepih in slabovidnih

Spoštovani,

v Narodni in univerzitetni knjižnici, smo pripravili zanimivo izobraževanje v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih.

Prvi brezplačni delavnici bosta v Ljubljani in sicer:

28. januarja (Kako se učijo ter berejo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja?) in

6. februarja (Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja?)

v prostorih NUK (Leskoškova 12).

Delavnici sta namenjeni knjižničnim, pedagoškim in socialnim delavcem ter družinskim članom oseb, ki so slepi oziroma slabovidni.

Vabljeni tudi drugi, ki jih obravnavana tematika zanima. 

Prijavite se lahko po

elektronski pošti: izobrazevalni-center@nuk.uni-lj.si

po faksu: 01/2001-192

ali pošljete prijavnico po navadni pošti, na naslov:

NUK, Izobraževalni center, Turjaška 1, 1000 Ljubljana

Lep pozdrav,

Polona Marinšek

Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center
Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška 1
1000 Ljubljana
Tel. +386 1 200 11 60
E-pošta: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si

več

Simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih prireja simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja, s katerim želimo opozoriti na problemsko področje kot celoto, spodbuditi širši družbeni dialog in izpostaviti pomen enakovredne obravnave oseb z okvaro vida  ali motnjami branja.

Simpozij bo potekal v četrtek, 24. oktobra 2013, od 9.00 do 16.00 ure, v Mestnem muzeju v Ljubljani (Gosposka 15, 1000 Ljubljana).

Sodelujoči bodo s svojimi strokovnimi prispevki iz različnih družbeno-kritičnih perspektiv obravnavali vprašanja, ki se dotikajo naše skupne problematike. Njihovi prispevki bodo obravnavali strokovne vidike in pristope k reševanju problematike, predstavljene pa bodo tudi uspešne zgodbe  ljudi z okvaro vida.

Vljudno vas vabimo v našo družbo.

SPOZNAJTE KNJIŽNICO V TEMI

Ste že kdaj pomislili, kako bi v knjižnici našli priljubljeno knjigo, če bi vam s prevezo zakrili oči in vam prepustili, da se na poti do knjižnih polic zanašate samo na belo palico in izostrenost? Slepim in slabovidnim je običajni, črni tisk, nedostopen za branje, zato potrebujejo gradivo v drugih oblikah – v zvoku, brajici in povečanem tisku. V okviru dogodka Knjižnica v temi bodo imeli obiskovalci priložnost pobliže spoznati omenjena gradiva, se preizkusiti v branju na malo drugačen način.

Vabimo vas, da se nam v soboto, 5. oktobra 2013, med 10. in 14. uro pridružite v Mestni hiši v Ljubljani, si za nekaj minut na oči nadenete prevezo in ob pomoči izkušenega spremljevalca vstopite v nekoliko drugačno knjižnico.

Na preizkušnji se nam bo pridružil tudi ljubljanski župan Zoran Janković (ob 13:30 uri). Temo dogodka smo izbrali v luči projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo RS in s katerim želimo zagotoviti pogoje za delovanje osrednje knjižnice slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja. Dogodek bo potekal v okviru projekta Odprte hiše Slovenije, ki ga organizira Center arhitekture. 

V Mestni hiši se bo ob sodelovanju Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana predstavljalo tudi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki bo opozarjalo na ovire, s katerimi se srečujejo v grajenem okolju. Obiskovalci bodo v atriju Magistrata lahko z invalidskim vozičkom preizkusili, kaj v praksi pomenijo nepravilen naklon klančine, preširoke reže, preozka vrata in podobne ovire. V primeru lepega vremena bodo lahko nekatere ovire ob 10. ali 12. uri skupaj z uporabniki invalidskih vozičkov izkusili tudi po ljubljanskih ulicah.

Azra Seražin, tajnica ZDSSS Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Biblos

V enajstih knjižnicah po Sloveniji (Kranj, Maribor, Škofja Loka, Jesenice, DOmžale, Ljubljana, Koper, Gorica, Radovljica) si lahko sposodite e-knjige. Testno okolje, kjer izposoja deluje je Biblos. Bereš lahko preko androidov, prenosnikov (za Kindla je potrebno pretvoriti). Naslovov še ni dosti (102?) a so v Slovenščini.

več
Za tiste, ki jih jezik branja ne moti, pa priporočam projekt Gutenberg.

Ministrstvo bo posredovalo pri evropskih sredstvih za knjižnico za slepe in slabovidne

Ljubljana, 11. oktobra (STA) - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo moralo kot posredniško telo zagotoviti evropska sredstva v višini 2,7 milijona evrov v letih 2012 do 2015, je na današnji seji sklenila vlada. Namenjena bodo izvedbi projekta infrastrukture za enake možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja.
več pa na STA

V knjižnici zahtevajo e-bralnik, ki omogoča vsem dostop z isto tehnologijo

National Federation of the Blind Settles Complaint Against Sacramento Public Library

Library Will Deploy Accessible E-readers to Blind and Print-disabled Patrons

Baltimore, Maryland (August 30, 2012): The National Federation of the Blind (NFB), the nation’s leading advocate for access to information by the blind and other people with print disabilities, announced today that a complaint filed by the NFB with the United States Department of Justice, Office of Civil Rights, against the Sacramento Public Library Authority has been resolved.  The NFB filed the complaint last fall because the library was lending NOOK e-readers preloaded with e-books to its patrons.  Unlike some other e-reading devices, the NOOK, which is manufactured and sold by Barnes & Noble, cannot be used by blind and print-disabled readers because it does not have text-to-speech capability or the ability to send content to a Braille display.  

The goal of the agreement is “to provide a library e-reader circulation program where library patrons, with and without vision disabilities, are able to access and use the same technology to the maximum extent possible.”  Under the agreement, the library will “acquire only technology that does not exclude persons who are blind or others” who need accessibility features such as text-to-speech or Braille output and the ability to access the device’s menus and controls independently.  The library’s commitment is also in line with a resolution passed in 2009 by the American Library Association entitled Purchasing of Accessible Electronic Resources, which urged “all libraries purchasing, procuring, using, maintaining and contracting for electronic resources and services” to “require vendors to guarantee that products and services comply with Section 508 regulations, Web Content Accessibility Guidelines 2.0, or other applicable accessibility standards and guidelines.”

Dr. Marc Maurer, President of the National Federation of the Blind, said: “We are pleased that the Sacramento Public Library Authority is showing leadership by ensuring that the e-books that it lends will be accessible to all of its patrons, including those who are blind or have print disabilities.  E-books represent an opportunity for the blind to have access to the same books at the same time as our sighted friends, family, and colleagues, but sadly most e-book vendors have not designed their technology so that it can be used by the blind, despite the fact that it is not difficult or costly to do so.  Libraries, schools, and other institutions have a legal and moral obligation to make sure that the content they deploy is accessible to the blind and print-disabled.  If they meet these obligations by demanding accessibility from their e-book vendors, then accessibility will happen.”

Knjižničarske novice

ČITALNICA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UPORABNIKE V NARODNI BIBLIOTEKI SRBIJE (članek iz Knjižničarskih novic povzet 10.5.2012)

Nacionalna knjižnica Srbije je od septembra 2011 ponovno odprta za uporabnike. Z vzpostavitvijo možnosti za tiskanje v brajici je zaokrožila niz storitev, ki jih nudi v Čitalnici za slepe in slabovidne uporabnike. Specializirana čitalnica nudi uporabnikom knjižnične in informacijske storitve ter jim daje na razpolago najsodobnejšo opremo. Uporabnikom čitalnice je na voljo:

• pet računalnikov z nameščeno programsko opremo JAWS in Anreade,
• dva računalnika z aplikacijo Supervario, ki omogoča branje z zaslona v brajici,
• trije bralniki Bierley za slabovidne uporabnike, ki omogočajo povečevanje teksta – enega je mogoče povezati na televizijski zaslon, dva pa delujeta samostojno.

Uporabniki lahko izbirajo med 5.045 enotami monografskih publikacij in 27 naslovi serijskih publikacij v brajici.

S storitvami digitalizacije, fotokopiranja in tiskanja v brajici je ponudba Čitalnice za slepe in slabovidne v Nacionalni knjižnici Srbije zaključena in zaokrožena.

Kristina Janc
Narodna in univerzitetna knjižnica

Poti do knjige

Knjižnica Pavla Golie Trebnje je danes, 30. 11. 2011, organizirala posvetovanja na temo branja, knjižnic in ljudi s posebnimi potrebami... takšnimi ali drugačnimi. Slišali smo tako nekaj o spodbujanju branja pri Romih, pri ostarelih, dislektikih, zapornikih in zapornicah, organiziranju borze dela z zasvojenci, počitniškem branju, šolski knjižnici z kar 99% Neslovencev in o tipankah. Dva predavanja sta govorili o posebnostih "drugačnih". Sama sem imela predavanja (5 min predolgo, me je žal zaneslo) z naslovom Spodbujanje branja pri slepih in slabovidnih.

Vsebina izbora slidov:
Statistični podatki WHO
•285 mio ljudi ima okvaro
Stvida

•65% starejših od 50 let

–39 mio slepih

–246 slabovidnih

Okvare

Katarakta - siva mrena je skaljena leča.

Glavkom - izguba perifernega vida
Starostna degeneracija rumene pege
Diabetična retinopatija
Nistagmus

Branje s tačkami

•Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, v šolskem letu 2010/2011.
Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke

•R.E.A.D – Reading Education Assistance Dogs.

•Cilj R.E.A.D. programa je izboljšati pismenost otrok

terapevtski par (pes in lastnik), bralec bere psu

Pripomočki

bralne table

•Lupe za branje, pisanje, pregledovanje. Povečajo lahko do 20x in imajo lahko vgrajeno osvetlitev.

•Elektronske lupe uporabljamo pri večji povečavi (do 60x). Omogočajo boljši kontrast, večje vidno polje.

Računalnik in optični bralnik (tudi kot samostojen pripomoček).

•Brajeva vrstica.

•Bralci zaslonske slike (Jaws, Dolphin SuperNova reader) Govorec, Proteus (sistem za sintezo slovenskega govora).

•Programska oprema, ki poveča in bere zaslonsko sliko na računalniku (Zoomtext in Dolphin SuperNova magnifier).

E-bralniki, e-knjige

•Povečava je majhna, kontrast je slab, nezanesljiva zaslonska navigacija.

Zvočne knjige

•wave ali Mp3

•Applove iPad, iPhone in iPod Touch = programček Read2Go:

–- poslušanje in vizualno spremljanje prebranega,

–- označevanje teksta,

–- prilagajanje teksta, hitrosti branja in barv

–- ter možnost njihovega branja v brajici

•Daisy format –

Digital Accessible Information System