Test epuba na različnih aplikacijah

Na povezavi lahko najdete ocene, kako se EPUB 3 obnaša na večini najbolj popularnih aplikacijah pri branju, dostopnosti ali različnih dodatkih. Tako vam bo mogoče lahžje katero aplikacijo naložiti na tablico, telefon, če berete epub datoteke. Zanimivo pa je tudi za razvijalce, saj na ta način lahko vidijo, kje je še možno napredovati.
12. junija bo v Leipigu sestanek na temo dostopnosti EPUBa, dan kasneje pa Simpozij za lažjo dostopnost, pa mogoče lahko kar podaljšate postanek v tem nemškem mestu.
Če pa že kupujete napravo za brat, se mogoče najprej vprašate, kupiti e-bralnik ali tablico. To vam odgovori naslednja povezava.

Irlen sindrom

Gledanje in videnje ima toliko različnih komponent, da se pojavi lahko tudi cela množica načinov gledanja in videnja. Včasih nekatere stvari tako za "prmej" vzamemo za primerne, da sploh ne pomislimo, da bi ena majhna sprememba omogočala lažje gledanje/videnje... branje. Tu ni le disleksija, tu je tudi skotopični sindrom oz. Irlen sindrom, poimenovan po ga. Heleni Irlen, ki ga je raziskovala. Pri tem sindromu lahko že barvna folija pomaga.
Poglejte si tudi članek Katarine Kesič Dimic.

Knjige v povečanem tisku na tržišču (knjigarne in knjižnice)

Pripravljam priporočilni seznam (vsebinska in oblikovna kvaliteta po mojem izboru) leposlovja v povečanem tisku. Kar nekaj cvetk se najde me literaturo za prvo triado. Prvih nekaj najdenčkov omenjam spodaj. Mogoče pa bo otrok z okvaro vida med njimi našel katero, ki jo bo lahko bral brez pripomočkov in mu bo tudi vsebinsko všeč.

• serija štirih knjižic Regec in Kvakec pisatelja Arnolda Lobela je bila izdana pri Mladinski knjigi. So simpatične, humoristične krajše zgodbice natisnjene v večji pisavi (s serifi) o dveh žabcih.

• serija knjig o Anici pisateljice Dese Muck, so zgodbice, ki bi se lahko zgodile komurkoli. Natisnjene so v večji brezserifni pisavi.
• Christine Nöstlinger je napisala serijo zgodbic o Mini (izšle so pri Slovenski knjigi). Natisnjene so v večji brezserifni pisavi. Pozorni moramo biti le na to, da je nekaj  dialogov napisanih v sklopu ilustracij (a se bo razumelo tudi brez teh ilustracij).
• Ista pisateljca je napisala tudi serijo humorističnih zgodb o Francu. Večina jih je natisnjenih pri Mohorjevi založbi v večji brezserifni pisavi.
• Pri založbi KMŠ Hiša knjig so v sklopu zbirke Knjigoljub izšle knjige za 1. (velike tiskane) in 2. bralno stopnjo (male tiskane) s kar velikimi črkami. Občasno tekst prekrije ilustracijo, a jih preizkusite in sporočite, če so vam všeč. 

Knjige ali/in e-knjige

Povzemam članek Books vs. e-books: The science behind the best way to read, ki omenja nekaj zanimivih razlogov, zakaj se odločiti za eno ali drugo.

Razlogi za e-knjigo:

• večja količina, ki potuje s tabo
• raziskave so pokazale, da imajo dijaki raje e-knjige, predvsem pa bi e-knjigo raje imeli fantje, ki ne berejo veliko
• omogočajo menjavo črk, velikost črk, razmaka med vrsticami in od roba, barvo podlage ali črk, kar je primerno za ljudi z okvaro vida in z disleksijo

Razlogi za knjigo:

• nostalgija
• branje na papirju naj bi omogočalo boljše pomnjenje glavnih točk v zgodbi
• papirna knjiga je bolj primerna za ljudi, ki imajo težave s spanjem ali z napenjanjem oči
• dotik, vonj, oblikovanje
• imeti knjigo in jo ne le uporabljati

Vabilo na okroglo mizo Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

VABLJENI

na

okroglo mizo Sekcije za mladinsko književnost

Društva slovenskih pisateljev

8. 4. 2015 ob 17. uri

Cankarjev dom, dvorana Lili Novy

Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

Vodi: dr. Aksinja Kermauner,

tiflopedagoginja, pisateljica; na Pedagoški fakulteti Koper predava predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika. Je avtorica prve slovenske tipne slikanice Snežna roža.

Kakšne knjige zmorejo brati otroci s posebnimi potrebami?

Katere teme jih zanimajo?

Kako in koliko se knjižni trg sploh zanima za otroke s posebnimi potrebami?

SODELUJEJO:

Saša Fužir, Tatjana Knapp – skupinski habilitatorki, zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo uporabnikov z motnjo v duševnem razvoju v Črni na Koroškem. Leta 2011 sta ustanovili zasebni Zavod RISA, ki se je prvi v Sloveniji pričel organizirano in sistematično ukvarjati z lahkim branjem.

Lahko branje  ni enako čtivu za otroke in mladostnike. Lahko branje je namenjeno predvsem odraslim, ki imajo različne težave na področju branja in razumevanja prebranega. Jezik je res enostaven in jasen, a vsebine so drugačne, primerne odraslim.  Prirejena literatura pa pride prav tudi vsaj bralcem zadnje triade osnovne šole in srednješolcem s posebnostmi pri branju in razumevanju.

dr. Milena Košak Babuder, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za specialno in rehabilitacijsko predagogiko, na področju prepoznavanja in strategij dela z otroki, mladostniki in odraslimi s specifičnimi učnimi težavami, recenzentka leposlovnih knjig in šolskih učbenikov, primernih za otroke z disleksijo.

»Ker je disleksija vseživljenjski problem, je pomembno, kako že v samem procesu opismenjevanja razvijamo ključne komponente branja ter z različnimi oblikovnimi in jezikovnimi prilagoditvami približamo bralno gradivo otroku in mladostniku. Da bi osebe z disleksijo rade brale in posegle po bralnem gradivu, jim je potrebno zagotoviti bralno gradivo, ki z vsebinskimi in tipografskimi prilagoditvami omogoča, da jim je pisna informacija dostopnejša, da jo lažje spremljajo in razumejo.«

Nina Schmidt - profesorica likovne umetnosti in knjižničarka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (ZSSM).

Na okrogli mizi bo predstavila gradivo, primerno za slepe ali slabovidne (povečan tisk, brajico, Latex, tipanke, zvočne knjige, avdiodeskripcijo) ter nekaj osnovnih navodil, kako se nekatere izmed njih izdela oz. prilagodi. Skozi predstavitev se bo dotaknila tudi izdajanja prilagojenih knjig oz. težav, ki se pri tem pojavljajo, ter knjižnično dejavnost za slepe in slabovidne.

Matjaž Juhart - profesor defektologije, otrok gluhih staršev, tolmač za slovenski znakovni jezik, habilitirani visokošolski sodelavec-predavatelj na Pedagoški fakulteti v Kopru za predmet Znakovni jezik, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, sodelavec v Centru za razvoj Slovenskega znakovnega jezika.

»Za gluhe je slovenski jezik tuj jezik. Žal se prvega, znakovnega jezika, gluhi učenci in odrasli ne učijo sistematično, pač pa večinoma od vrstnikov. Najobčutljivejše obdobje učenja jezika in opismenjevanja poteka v tujem jeziku, kar ne omogoča optimalnega razvoja. Razviti je potrebno programe sistematičnega učenja svojega jezika – znakovnega jezika gluhih. Pravljice, prirejene v znakovnem jeziku, podprte s slovensko besedo, slikami kretenj in video zapisom besedila v znakovnem jeziku, so prvi temelji sistematičnega učenja znakovnega jezika.«

Sabina Hribar - vzgojiteljica v vrtcu in zunanja sodelavka na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Študira na PeF Ljubljana, smer Pomoč z umetnostjo.

Na okrogli mizi bo izpostavila, s katerimi temami v pravljicah se poslušalci na Psihiatrični kliniki identificirajo. Predstavila bo kriterije za izbor pravljic. Dodala bo primere ter potek in pomen terapevtskega branja pravljic na oddelku ter publiki predstavila, kako se posamezniki odzivajo na pravljice.

Irena Miš Svoljšak - soustanoviteljica in odgovorna urednica Miš založbe, ki izdaja visoko kakovostne knjige za otroke in mladino.

»Miš založba je med prvimi pri nas prepoznala nujo po izdajanju knjig za otroke s posebnimi potrebami. Kot odgovorna urednica se pri oblikovanju knjižnega programa založbe že dolga leta srečuje s problematiko izdajanja tovrstnih knjig na tako majhnem trgu, kot je slovenski, in razmišljanja o tem bo delila z udeleženci okrogle mize.«

Vabilo na delavnico v NUK

2. del delavnic v organizaciji NUKa z naslovom Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja, bo 6. februarja 2014 v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice, Leskoškova 12 (zgradba Papirografike) ob 9⁰⁰. 

Na Leskoškovo se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 27, ki ima začetno postajo na Rudniku in vozi mimo železniške postaje in BTC. Izstopite na avtobusni postaji Leskoškova (prva postaja za tovarno YULON).

Prej se je bilo potrebno prijaviti. Naslednja delavnica bo v Novi Gorici naslednji teden.

več

BRALEC ZASLONA NVDA SE JE NAUČIL SLOVENŠČINE

Z različico 2012.3 se je NVDA naučila govoriti tudi slovensko. To pomeni, da so vsi ukazi in sporočila, ki so povezana z bralcem zaslona sedaj v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bo sedaj namesto checked sintetizator spregovoril izbrano. Projekt slovenjenja je v testni fazi, zato napak ne izključujemo, kljub temu pa vas vabimo, da ta bralec zaslona preizkusite in uporabite, saj ima ta bralec zaslona na pram drugim precej prednosti. Nekaj je spodaj naštetih: - je zastonj, kar ne pomeni slabše kvalitete - je super odziven - je odprtokoden, kar pomeni, da lahko vsak pogleda v zgradbo in ga tudi po svoje dogradi in/ali izboljša - je lahek za uporabo - stopa v korak s časom - sodelujoči pri razvoju reagirajo na odkrite težave zelo hitro. Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na: http://www.nvda-project.org podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova: nvda_slo@googlegroups.com Zaradi preprečevanja neželjenih sporočil, se morate pred prvim pošiljanjem v skupino prijaviti in to storite tako, da vaš brskalnik usmerite na: http://groups.google.com/group/nvda_slo

Kindle v ameriških šolah? Ne, hvala!

Leta 2009 je bil predstavljen prvi tekst-v-govor Kindle e-bralnik, vendar ga slepi uporabniki niso mogli samostojno uporabljati. Pod pritiskom Avtorske agencije je nato Amazon dovolil nekaterim avtorjem izklopiti to funkcijo pri nekaterih knjigah. Amazon je vseeno želel razširiti uporabo Kindla na višjih šolah, a se je NFB pritožil in leta 2010 je Oddelek za izobraževanje in Oddelek za pravosodje opozoril institucije naj ne kupujejo tehnologije, ki ni dostopna vsem. V navodilih, ki so jih kasneje še dodali, se ta prepoved nakupa nedostopne tehnologije nanaša tudi na knjižnice in osnovne šole.
V letošnjem letu želi Amazon razširiti svoje Kindle bralnike in knjige v ameriške osnovne šole. V nekaterih primerih so jih donirali šolam, v drugih primerih pa so omogočili učiteljem preko sistema Whispercast, "razpečevanje" Kindle vsebine tudi na naprave, ki niso Kindle. Problem, ki nastane pri tem je, da Kindle naprave niti Kindle vsebina nista primerna za uporabo slepim in slabovidnim oz. ljudem, ki težje berejo, tudi, če so na napravah, ki drugače to omogočajo (recimo IPad). 
Šole so dolžne omogočati tehnologijo, ki je primerna za vse, zato danes, 12. 12. 2012, podporniki NFB protestirajo pred Amazonovim sedežem v Seattlu, Washington, z željo, da Amazon naredi Kindle knjige dostopne vsem ali pa odstopi od svoje namere, da se jih uporablja v učilnicah. BRAVO!

Povzeto po NFB
Trenutno se na Zavodu za slepo in slabovidno mladino dogovarjamo o donaciji IPada in upam, da bo uspešen dogovor.  

NFB

National Federation of the Blind omogoča svojim uporabnikov brezplačno poslušanje 361 časopisov. Pri nas so slepim v tekstovni obliki preko ZDSSS dosegljivi časopisi Delo, Dnevnik, Dolenjski list, Vzgoja in Aura. A glede na to, da ima večina časopisov svojo spletno stran in je naročnikom dosegljiva vsa tiskana vsebina on-line (je to res?), se res sprašujem, zakaj še ta tekstovna oblika. Verjetno zaradi slabe navigacije, o kateri govori nov članek na Matejinem blogu. Audio časopisi pa so simpatičen dodatek jutranjem kakavu.

V knjižnici zahtevajo e-bralnik, ki omogoča vsem dostop z isto tehnologijo

National Federation of the Blind Settles Complaint Against Sacramento Public Library

Library Will Deploy Accessible E-readers to Blind and Print-disabled Patrons

Baltimore, Maryland (August 30, 2012): The National Federation of the Blind (NFB), the nation’s leading advocate for access to information by the blind and other people with print disabilities, announced today that a complaint filed by the NFB with the United States Department of Justice, Office of Civil Rights, against the Sacramento Public Library Authority has been resolved.  The NFB filed the complaint last fall because the library was lending NOOK e-readers preloaded with e-books to its patrons.  Unlike some other e-reading devices, the NOOK, which is manufactured and sold by Barnes & Noble, cannot be used by blind and print-disabled readers because it does not have text-to-speech capability or the ability to send content to a Braille display.  

The goal of the agreement is “to provide a library e-reader circulation program where library patrons, with and without vision disabilities, are able to access and use the same technology to the maximum extent possible.”  Under the agreement, the library will “acquire only technology that does not exclude persons who are blind or others” who need accessibility features such as text-to-speech or Braille output and the ability to access the device’s menus and controls independently.  The library’s commitment is also in line with a resolution passed in 2009 by the American Library Association entitled Purchasing of Accessible Electronic Resources, which urged “all libraries purchasing, procuring, using, maintaining and contracting for electronic resources and services” to “require vendors to guarantee that products and services comply with Section 508 regulations, Web Content Accessibility Guidelines 2.0, or other applicable accessibility standards and guidelines.”

Dr. Marc Maurer, President of the National Federation of the Blind, said: “We are pleased that the Sacramento Public Library Authority is showing leadership by ensuring that the e-books that it lends will be accessible to all of its patrons, including those who are blind or have print disabilities.  E-books represent an opportunity for the blind to have access to the same books at the same time as our sighted friends, family, and colleagues, but sadly most e-book vendors have not designed their technology so that it can be used by the blind, despite the fact that it is not difficult or costly to do so.  Libraries, schools, and other institutions have a legal and moral obligation to make sure that the content they deploy is accessible to the blind and print-disabled.  If they meet these obligations by demanding accessibility from their e-book vendors, then accessibility will happen.”

http://www.e-knjiga.si/

ePub format priporočam vsem, ki imajo težave z branjem. Omogoča skoraj iste stvari kot Daisy. No, v resnici niti ne vem, v čem se razlikuje od Daisy, ker če je ePub dobro narejen, ga lahko z ustreznim programom prebereš na enak način kot Daisy. Nisem še srečala človeka, ki bi mi nekomercionalno razložil, zakaj je plačljiv konzorcij Daisy boljši od ePub. To mi je nekako podobno Amazonu in njihovim knjigam za Kindle, ki jih nihče drug ne more brat.

Dostopen bralnik e-knjig

Christopher Toth, slepi razvijalec programske opreme, je razvil program QRead, e-bralnik za slepe, ki omogoča slepim uporabnikom s hitrim in učinkovitim bralcem zaslona, dostop do večine običajnih e-knjig (PDF, ePub). Uporabniki lahko odprejo in preklapljajo med posameznimi naslovi, delajo neomejeno število zaznamkov in se vrnejo na mesto v knjigi, tudi ko je seja že potekla. Besedilo lahko bereš neprekinjeno, po procentih prelistavaš ter uporabljaš Najdi.
QRead je povezan z večino programske opreme, ki bere zaslon (Jaws za Windows, Window-Eyes, Super Nova, System Access in brezplačen in open source NVDA).

EPUB vs PDF

Kolega Marko Mikulin me je opomnil na zanimiv članek, ki govori o primerjavi med PDFjem in EPUBom. Glede na to, da se zaradi uporabe e-teksta pri slepih vedno sprašujemo kakšen mora le-ta bit, da ga bo lahko recimo Jaws prebral. 

...

For PDF files reflowable content is an after-thought. Indeed, PDFs great claim to fame is that the content layout is fixed and identical on any device. So it is no surprise that EPUB does a better job at reflow than PDF.

But outside of content reflow EPUB lacks some essential features which many e-book users want and that PDF has had for years. Key features like linking internally or between EPUB files are missing and the text-centric nature of EPUB means that it is not suitable for publications where a precise layout is required.

...

časopis Daisy Planet

Februarska številka DAISY Planet je objavljena na DAISY internetni strani: http://www.daisy.org/planet-2012-02.

Learning Ally

Branje, ki je dosegljivo vsem, omogoča tudi manj stresno življenje.

Bralna skupina

Juhu, povabili so me v bralno skupino pri Zvezi društev slepih in slabovidnih. Dobimo se v ponedeljek 27. 2. prebrali pa smo (hmmmm, jo še berem) Bralca.

Branje na meter v temi

V Dnevniku je objavljen članek na temo branja slepih. Nanj me je opozorila kolegica Aksinja Kermauner, katere knjiga Žiga špaget gre v širni svet pričakuje ponatis. Bravo projekt Tipanka v vsako slovensko knjižnico, vrtec, šolo!

Pravljice na YouTubu

Samoimenovana KovacevaMicka je v YouTube prednesla kar nekaj starejših, še kasetnih pravljic. Tule so Šivilja in škarijce, jih je pa še mnogo več.

On-line pravljice

Barnes & Noble vsak mesec pripravi brezplačno pravljico, ki jo bere avtor ali znana osebnost. Ta mesec lahko poslušate (s projekcijo knjižnih ilustracij) pravljico Polarni ekspres, ki jo bere sam avtor Chris Van Allsburg. Meni je sicer bolj znan film, ki je nekaka risanka po filmu narejena, saj se zelo dobro prepozna Toma Hanksa. V vsakem primeru pa je pravljica zelo primerna za tale decembrski čas.
Naj se nam uresničijo vse čarobne želje.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Nina

Poti do knjige

Knjižnica Pavla Golie Trebnje je danes, 30. 11. 2011, organizirala posvetovanja na temo branja, knjižnic in ljudi s posebnimi potrebami... takšnimi ali drugačnimi. Slišali smo tako nekaj o spodbujanju branja pri Romih, pri ostarelih, dislektikih, zapornikih in zapornicah, organiziranju borze dela z zasvojenci, počitniškem branju, šolski knjižnici z kar 99% Neslovencev in o tipankah. Dva predavanja sta govorili o posebnostih "drugačnih". Sama sem imela predavanja (5 min predolgo, me je žal zaneslo) z naslovom Spodbujanje branja pri slepih in slabovidnih.

Vsebina izbora slidov:
Statistični podatki WHO
•285 mio ljudi ima okvaro
Stvida

•65% starejših od 50 let

–39 mio slepih

–246 slabovidnih

Okvare

Katarakta - siva mrena je skaljena leča.

Glavkom - izguba perifernega vida
Starostna degeneracija rumene pege
Diabetična retinopatija
Nistagmus

Branje s tačkami

•Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, v šolskem letu 2010/2011.
Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke

•R.E.A.D – Reading Education Assistance Dogs.

•Cilj R.E.A.D. programa je izboljšati pismenost otrok

terapevtski par (pes in lastnik), bralec bere psu

Pripomočki

bralne table

•Lupe za branje, pisanje, pregledovanje. Povečajo lahko do 20x in imajo lahko vgrajeno osvetlitev.

•Elektronske lupe uporabljamo pri večji povečavi (do 60x). Omogočajo boljši kontrast, večje vidno polje.

Računalnik in optični bralnik (tudi kot samostojen pripomoček).

•Brajeva vrstica.

•Bralci zaslonske slike (Jaws, Dolphin SuperNova reader) Govorec, Proteus (sistem za sintezo slovenskega govora).

•Programska oprema, ki poveča in bere zaslonsko sliko na računalniku (Zoomtext in Dolphin SuperNova magnifier).

E-bralniki, e-knjige

•Povečava je majhna, kontrast je slab, nezanesljiva zaslonska navigacija.

Zvočne knjige

•wave ali Mp3

•Applove iPad, iPhone in iPod Touch = programček Read2Go:

–- poslušanje in vizualno spremljanje prebranega,

–- označevanje teksta,

–- prilagajanje teksta, hitrosti branja in barv

–- ter možnost njihovega branja v brajici

•Daisy format –

Digital Accessible Information System