Japonska, Tokijo. Na vseh alkoholnih pijačah v pločevinkah je brajica. Na vseh isto. Kaj točno, pa ne vem.
V soboto smo se odpravili na gorenjsko. Najprej smo si ogledali Grad Kamen, nato pa naredili sprehod po Radovljici tudi v sklopu čokoladnega sejma. Ker smo pri čokoladi zelo zbirčni, smo sejem prav hitro obdelali in obšli še preostali del stare Radovljice, ki nas je prijetno presenetil. Šivčeva hiša, Lekarniški muzej, cerkev, stavba Čebelarskega muzeja. Vse povsod se je kaj dogajalo, nekaj stvari smo videli že prej, pa smo jih zdaj samo z novimi očmi videli.
Potem pa me otroci opozorijo na tole (spodaj) spominsko ploščo, pritrjeno na hišo. Postavljena je bila leta 2009. Z rahlo povečano brajico je napisano, da gre za rojstno hišo Antona Tomaža Linharta, rojenega hmmm, brajica tu malo zamoči, 11. 12. 1856. Tablo so skupaj še z dvema postavili Lions klub Bled in občina Radovljica.
Oseba s slepoto ne bi imela kaj od tega sprehoda, ki smo ga mi naredili v Radovljici. Gužva in hrup na festivalu čokolade bi vsakega odvrnila od preizkušanj čokolade (in v istem času se je v Ljubljani odvijal festival Čili in čokolada - se tega ne bi mogli kako drugače zmeniti?) Kako se brez vida postaviti v vrsto, ki ni vrsta, za nakup vstopnice in bonov za preizkušanje (in vedeti, da moraš bone tudi kupiti), kako potem zbežati ven iz vrst in v katero smer, ko si vstopnico enkrat že kupil, kako pristopiti k štantu, izbrati čokolado, ki bi jo preizkusil? Pa bi si človek mislil, da bo sejem čokolade lahko tudi primeren za slepe.
Radovljica obeta, lahko diši, lahko se tipa, posluša, a kako do teh informacij, še ne vem.
Revije za slepe še preden so izumili elektroniko in pretvarjanje v zvok, so bile v brajici. In zelo malo jih je bilo verjetno takih, ki so bile narejene za večinsko populacijo in potem pretvorjene v brajico. Med njimi je bil v 60. in 70. letih 20. st. tudi Playboy (GOLA brajica in na naslovnici črni tisk zajčka ter naslova v originalni tipografiji - nič slik, tudi tipnih ne).
Revijo Playboy je brez reklam izdajala National Library Service for the Blind and Physically Handicapped skupaj s 35 drugimi popularnimi revijami kot so Good Housekeeping in National Geographic (na katero se še vedno lahko naročiš). Organizacija deluje in tiska že od leta 1931 naprej.
Leta 1981 so začeli gonjo proti reviji v brajici, a je niso mogli prepovedati, so pa za kazen zmanjšali denarne prilive organizaciji in zato so leta 85 prenehali s tiskanjem Playboy revije. Seveda se je postavilo vprašanje, zakaj videči lahko berejo revijo, slepi pa ne. Playboy revija v brajici se je zopet pojavila leta 1986 in od takrat naj ne bi bilo več cenzure.
Moj mož je na turneji po ZDA v Clevelandu odkril tudi Rolling Stone revijo v brajci na razstavi v Rock & Roll Hall of Fame, Cleveland, Ohio. Ne vem, če to še imajo na razstavi, niti če še prodajajo, prodajajo pa 2 zvezek edicije iz leta 1991.
6. januarja bo minilo 170 let od smrti Louisa Brailla (1809-1852), ki je v najstniških letih priredil, poenostavil, posodobil točkasto pisavo za vojake Charlesa Barbierja v pisavo za slepe.
Martin Jaedicke v reviji Review of the European Blind št. 1 letnika XXXI iz leta 1981, na str. 32 opisal lesorez, ki je bil objavljen v londonskem časopisu leta 1871. Lesorez z naslovom Slepi bralec na mostu v Londonu prikazuje ljudi, ki se sprehajajo mimo slepega bralca na Waterloo mostu.
Slepi mož sedi na kamnitem podstavku, naslanjajoč se na ograjo v sredini grafike, levo od njega po pločniku v desno stopajo tri različno stare ženske osebe, desno od njega v levo hodi mož. Pred njim je še ena deklica, ki hodi v desno in nas opazuje. Eno žensko na levi spremlja deklica s kovancem v roki. Gospa je vzela roko ven iz mufa in drži denarnico ter gleda deklico in ji z roko nakazuje, naj da slepemu možu desno od nje kovanec. Za njo je še ena ženska, ki gleda slepega.
Jaedicke pravi, da je bil slepi bralec verjetno fenomen v mestu leta 1870. Nekaj literature v reliefni pisavi je že bilo na razpolago, vendar ni bila standardizirana. Knjiga, ki jo bere pa je bila verjetno Biblija, ena izmed redkih prepisanih knjig. Slepi bralec je ponujal nekaj posebnega okolici, novo umetnost s katero je pridobival pozornost. Z branjem na glas je lahko beračil.
Leta 1868 je Thomas Armitage, slepi zdravnik, postavili temeljni kamen za British and Foreign Society for Improving the Embossed Literature, ki je zagovarjala sprejetje brajevega sistema kot glavnega standarda reliefne pisave za slepe. Kasneje se je preimenovala v Royal National Institute for the Blind.
 |
| Črno pivo |
 |
| brajica na steklenici |
 |
| l'art touche |
 |
| napisano nekaj kot sbire |
 |
| preveden neberljiv grafit v brajici ima grafit s flomastrom hype! hype! |
 |
| preveden grafit ima grafit valid! amuze |
