Obisk šole Veljka Ramadanovića

Na današnjem službenem obisku Beograda, smo obiskali tudi šolo Škola za učenike oštećenog vida „Veljko Ramadanović“. To je osrednja in zgodovinsko izjemno pomembna specializirana izobraževalna ustanova s sedežem v Zemunu (Beograd, Srbija). Šola je namenjena slepim in slabovidnim otrokom ter mladostnikom iz celotne Srbije in širše regije. Sprejema pa tudi otroke s kombiniranimi motnjami.

To je bil en tak hitri kurs iz zgodovine in prilagajanja. Na šoli imajo knjižnico z imenom Petar Pesić, ki ima cca. 960 m knjig. Šola delujejo kot resorce center.

Najbolj zanimiva rešitev je, da imajo založbe dogovor z Ministrstvom, da če želijo prodati učbenik, ga morajo ob pokazani potrebi tudi prilagoditi v brajico ali povečan tisk. V povečan tisk ga prilagodijo brez svetovanja strokovnjakov, zato se velikokrat učenci z njim ne morejo nič pomagati (predvsem so problem ilustracije in velikost samega učbenika). Ta rešitev ne velja za srednje šole temveč samo za OŠ. 

Stari pripomočki, ki so jih včasih uporabljali, zdaj pa več ne.

Knjižničarka, učiteljica jezika v svoji knjižnici.

Tudi kvalitetni kipi se najdejo v knjižnici.

Kipi Braja, Tita, ?, slepega guslarja, ? so verjetno bili stalnica vseh exJugoslovanskih zavodov za slepe?

Ob projektu z Grčijo so prilagodili mite o ozvezdjih. Levo je brajica in čez povečava, desno tipna ilustracija, ki ni poenostavljena.

Prilagoditev Malega princa. Črke velike 22 pik gredo malo preveč v rob, ilustracij je manj.

Muzej Velja Ramadanovića se nahaja v galeriji knjižnice.

Takojšnje sporazumevanje slepih in gluhih preko brajevih črk.

V tej veliki sobi sta zaposlena dva človeka, ostale "outsorsajo" po potrebi. Vsaj 4 bi morali bit,

Tudi z zvočnim snemanjem se ukvarjajo.

Primer berila v povečanem tisku, ki ga je naredila založba.

Primer različnih tipnih prilagoditev. Spodaj desno je samo povečava.

Prilagojen učbenik za biologijo s tipnimi slikami.