Blindsight

Ogledala sem si dokumentarni film Blindsight, ki govori o - saj ne vem kje naj začnem? Mogoče z ozadjem zgodbe.
Tibet, budizem, vera v reinkarnacijo. Veste kaj si mislijo o slepih? Slepota je kazen. In to mišljenje kar sprejmejo. Vmes zaslutiš, da starši slepih otrok najraje ne bi imeli... to je sramota, naj gredo prosjačit, kdo bo pa zanje skrbel ko bodo odrasli, ni služb... In potem pride "odrešiteljica" iz Nemčije in ustanovi šolo za slepe. Seznanijo se z zgodbo, da je Erik Weihenmayer bil prva slepa oseba, ki je prišla na Mont Everest. In beseda da besedo, naredi se odprava z Erikom, njegovimi strokovnjaki, opremo in šestimi slepimi otroki iz te šole ter vodjo šole. Ne gredo na Mont Everest, samo malo nižje pa levo do njega. Se sliši bistveno bolj enostavno, kajne? Lahko rečem le nepojemljivo. Prestavite se za hip s podobno idejo v Slovenijo. Bi kdo šel v naše večinske šole, pograbil šest otrok in jih peljal na kakšnega osemtisočaka? Ha, ha. Zdajle vam zapakiram hitri kurs iz hoje in preživetja na mrazu, pomanjkanju kisika, plazu. To bo trajalo en mesec, bi še kaj?
Ah, nazaj k filmu. Zelo odkrit dokumentarec, kjer presenečen ugotoviš, da so tudi nesporazumi, to le ni novodoba romantika. Na trenutnke se mi zdi malo ponesrečeno zmontirana zgodba, ki skače sem in tja med sedanjostjo in preteklostjo. Pokrajina je grozljivo prazna, obširna, kamnita, tako da dejstvo, da občasno kadri niso "poetični", čisto nič ne zmoti, pa saj najbrž si to pri dokumentacu kar težko privoščiš. Saj nisem ekspert, zato me ne jemat najbolj resno. In potem se vse zelo hitro konča. Preveč hitro. Mogoče pa je le bilo malo preveč kreganja? Čeprav ponudijo pa ravno novodobno romantiko. Mogoče preveč na silo.