Sella Hasse: V vojni oslepljena oseba pri aparatu

Martin Jaedicke v reviji Review of the European Blind št. 3 letnika XXIX iz leta 1980, na str. 32 opisal delo nemške umetnice Selle Hasse (1878 - 1963). Gre za črno-bel lesorez iz leta 1919, čeprav splet pravi pa da je lesorez iz leta 1935. Jaedicke pravi, da je to verjetno ena izmed prvih bolj znanih umetnic, ki so upodobili slepega delavca pri delu na nekem aparatu. Na ta način je pokazala svojo sočutje do vojnih žrtev. Končno se poklažejo prve možnosti enakopravnega zaposlovanja, služenja denarja na dostojanstven način.

Slepa oseba je na desni strani grafike. najprej vidimo njegov miren skoncentriran obraz, ki ne kaže trpljenja. Slepota se kaže samo skozi njegove zaprte oči. S svojo levo roko postavlja nek manjši delec na rezkalni stroj, ki zavzema levo stran grafike. Njegova desna roka je nekakšna kljuka, na katero je pritrjena vrv, ki je povezana z vzvodom stroja. Poleg slepega moža v desnem kotu grafike je pes. V ozadju med strojem in slepim moškim se nahaja še en delavec. 

Lepota, denar, ženske in posebne potrebe

Razmišljala sem, da dokler nam stvari prodajajo lepe ženske, ljudje s posebnimi potrebami žal ne bodo imeli šans pri zaposlitvi. OK, poznam jih kar nekaj, ki so čisto simpatični, lepi. A vseeno, dokler imamo merilo lepota in denar inkluzija ne bo uspešna.
Povejte mi, ste zaposleni? Opravljate milijon dodatnih del? Časovno omejeni? Si predstavljate nekoga s posebnimi potrebami, da bo kos temu? Kdo bo, drugi spet ne. Službe v glavnem zaposlujejo ljudi s posebnimi potrebami (oprostite, da posplošujem, jezna sem), da dosegajo kvote, dobijo finančno pomoč. Ali katera zaposluje zaradi ljudi samih? Njihovih kvalitet?
In da se vrnem na lepoto. Mogoče bom kot huda feministka začela udrihati po nepravičnosti pri reklamiranju, pa bodo potem nekateri moški na položajih ugotovili, da je to res nepravično in se bo stvar vsaj tu začela spreminjati.
Naj začnem? Poglejte plakat neke nadaljevanke Da, draga, da dragi. Priznam, ne gledam TVja, a reklame me obkrožajo.

Na fotografiji sta moški in ženska v svetlih oblačilih slikana do prsi. Ženska na levi je suha, ima daljše svetle lase, ramena ima rahlo naprej potisnjena, močno odprte oči. Za njo stoji za čelo višji moški, debelušen, s krajšimi lasmi. Podbradek, slabše pobrit in z nagubanim čelom.
Kaj mi sporočata? Da za vsako lepo žensko stoji en grd moški? Kako pa ponavadi govorimo o debelejših moških. Jaz sem ponavadi slišala izraz medvedek. Mislite, da je kdo meni rekel medvedka? S prijetnim glasom? Ha! Ali pa šarmantno sivi? Neobrit moški? Ha, si predstavljate tako žensko? Ne zmorem naštet lepih igralcev. Mogoče dva. Lepih igralk? Milijon. Debelejše in stare igrajo tako ali tako samo babice. Že tu lahko vidite, da če niste po nekih čudnih pravilih zgrajene, nimate šans v službi.
Zato pravim: lepo prosim, nehajte mi prodajat na reklamah grde moške. Če bi za vse reklame začeli uporabljat same lepe ljudi (retuširane), bi se mogoče začel svet hitreje spreminjati? Ker bi namreč udaril po fantovskih egih? Mogoče. Gre za sprejemanje naših različnosti. Pa da vidim, če bo potem še dolgo časa tako malo ljudi s posebnimi potrebami zaposlenih.
Ah, saj bi z veseljem preskočila obdobje lepih moških na reklamah. Naj kar začnejo takoj danes sprejemati drugačnost.

O delu

tale izsek o Delu iz Preroka Kahlil Gibrana je tudi nekako povezana z mojim delom...
str. 32
...
Dejali so vam tudi, da je življenje temá, in ko ste utrujeni, ponavljate to za njimi.
In pravim vam, da je življenje resnično tema, razen tam, kjer je zagon.
A vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje.
In vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo.
In vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen.
In ko delate z ljubeznijo, se povezujete sami s seboj, drug z drugim in z Bogom.
...
str. 92
Toda vi ne vidite in ne slišite in dobro je tako.
Tančico, ki prekriva vaše oči, bo odstrla roka, ki o je stkala,
in glino, ki zapira vaša ušesa, bodo zdrobili isti prsti, ko so jo zgnetli.
In videli boste.
In slišali boste.
Vendar ne tožite, ker ste spoznali slepoto in naj vam ne bo žal, da ste bili gluhi.
Kajti ta dan boste spoznali skrite namene vseh stvari in blagoslavljali boste temo, kot bi blagoslavljali luč.

Gibran , K. (1986). Prerok. Maribor: Župnijski urad sv Magdalene.

Dan odprtih vrat na Zavodu za slepe in slabovidne Ljubljana

V soboto, 13. oktobra 2012, bo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Dan odprtih vrat, namenjen učencem osnovne šole in slepim in slabovidnim učencem, ki so obravnavani v Službi za pomoč inkluziji. Prav tako pa vam želimo tudi skupaj z našimi dijaki prikazati izvajanje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu(PUD), ki predstavlja za dijake s posebnimi potrebami, njihove mentorje in delodajalce velik izziv.
Želimo si vašega obiska in iskanja skupnih repitev za kvalitetnejše vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v vse dejavnosti. Dolžni smo opozarjati na neenakovreden položaj dijakov s posebnimi potrebami.

PROGRAM

08:30 - 09:00 Sprejem gostov

09:00 - 09:15 Predstavitev sreddnje šole ZSSM in izkušenj mentorice PUD

09:15 - 10:00 Predstavitev "Navodil delodajalcem za vodenje dijakov s posebnimi potrebami pri praktičnem usposabljanjem z delom (PUD)

10:00 - 10:15 Praktične izkušnje dijakov ZSSM LJ pri PUD

10:15 - 10:30 Izkušnje mobilnih učiteljev

10:30 - 10:40 Predstavitev rezultatov mednarodnega projekta VISkiLab

10:40 - 11:10 Zaključna diskusija

11:15 - 12:15 Predtavitev delovnega mesta za dijake z okvaro vida

12:00 Možen ogled vrta čutil ob prigrizku


več na Zavodski novi spletni strani:

www.zssm.si

Okrogla miza

V okviru sejma Informativa 2012 bo danes, v petek 20.1.2012 ob 13. uri v Mali predavalnici na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala okrogla miza na temo:  POKLICNO USPOSABLJANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH.
Na okrogli mizi želijo predstaviti različne vidike problematike poklicnega usposabljanja in zaposlovanja slepih in slabovidnih oseb: njih samih, učiteljev, delodajalcev iz zasebnega in javnega sektorja ter javnih služb, ki skrbijo za sistemsko ureditev področja.
Udeležba na sejmu in okrogli mizi je brezplačna, vas pa naprošajo, da se zaradi zagotovitve mest predhodno prijavite po elektronski pošti na naslov info@cektra.org .
Informacije o projektu VISkiLab najdete na spletni strani http://www.viskilab.eu.