Lepota, denar, ženske in posebne potrebe

Razmišljala sem, da dokler nam stvari prodajajo lepe ženske, ljudje s posebnimi potrebami žal ne bodo imeli šans pri zaposlitvi. OK, poznam jih kar nekaj, ki so čisto simpatični, lepi. A vseeno, dokler imamo merilo lepota in denar inkluzija ne bo uspešna.
Povejte mi, ste zaposleni? Opravljate milijon dodatnih del? Časovno omejeni? Si predstavljate nekoga s posebnimi potrebami, da bo kos temu? Kdo bo, drugi spet ne. Službe v glavnem zaposlujejo ljudi s posebnimi potrebami (oprostite, da posplošujem, jezna sem), da dosegajo kvote, dobijo finančno pomoč. Ali katera zaposluje zaradi ljudi samih? Njihovih kvalitet?
In da se vrnem na lepoto. Mogoče bom kot huda feministka začela udrihati po nepravičnosti pri reklamiranju, pa bodo potem nekateri moški na položajih ugotovili, da je to res nepravično in se bo stvar vsaj tu začela spreminjati.
Naj začnem? Poglejte plakat neke nadaljevanke Da, draga, da dragi. Priznam, ne gledam TVja, a reklame me obkrožajo.

Na fotografiji sta moški in ženska v svetlih oblačilih slikana do prsi. Ženska na levi je suha, ima daljše svetle lase, ramena ima rahlo naprej potisnjena, močno odprte oči. Za njo stoji za čelo višji moški, debelušen, s krajšimi lasmi. Podbradek, slabše pobrit in z nagubanim čelom.
Kaj mi sporočata? Da za vsako lepo žensko stoji en grd moški? Kako pa ponavadi govorimo o debelejših moških. Jaz sem ponavadi slišala izraz medvedek. Mislite, da je kdo meni rekel medvedka? S prijetnim glasom? Ha! Ali pa šarmantno sivi? Neobrit moški? Ha, si predstavljate tako žensko? Ne zmorem naštet lepih igralcev. Mogoče dva. Lepih igralk? Milijon. Debelejše in stare igrajo tako ali tako samo babice. Že tu lahko vidite, da če niste po nekih čudnih pravilih zgrajene, nimate šans v službi.
Zato pravim: lepo prosim, nehajte mi prodajat na reklamah grde moške. Če bi za vse reklame začeli uporabljat same lepe ljudi (retuširane), bi se mogoče začel svet hitreje spreminjati? Ker bi namreč udaril po fantovskih egih? Mogoče. Gre za sprejemanje naših različnosti. Pa da vidim, če bo potem še dolgo časa tako malo ljudi s posebnimi potrebami zaposlenih.
Ah, saj bi z veseljem preskočila obdobje lepih moških na reklamah. Naj kar začnejo takoj danes sprejemati drugačnost.

Čudo

Po nekem prijetnem slučaju je Zavodska knjižnica pridobila svetovno mladinsko uspešnico avtorice Palacio z naslovom Čudo. Knjiga ima kratka poglavja (črke žal niso povečane) a obstaja tudi v elektronski izdaji in je dostopna preko Biblos in e-Emka. V pripravi je tudi avdio knjiga. Dobili smo tudi priročnik, ki je nastal v OŠ Ledina za pogovore v razredu s pomočjo poglavij iz te knjige. 

Naslovnica knjige je svetlo modra. Z velikim s črnim debelim pisalom je obrisan bel obrazom z enim očesom, nad katerim je napisan naslov Čudo.

Knjiga govori o desetletnemu Avgustu, ki prvič stopi v šolo. Avgust se je rodil z redko gensko okvaro, ki mu je pustila, kljub množičnim operacijam, hudo deformacijo obraza. 

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=23003

Zakaj jo priporočam? Pretresla me je! Prebrala sem jo v dveh dneh! Naj vam natresem samo nekaj ocvirkov:

Pretreslo me je recimo to, da notri en bogat starš reče, mi nismo inkluizivna šola in ji ravnatelj nazaj odgovori, pa saj fant nima posebnih potreb... uf, a res lahko tako daleč pridemo, da starši zahtevajo neinkluzivne šole? Sem preveč naivna? Jaz stremim za inkluzivnim svetom, tu pa se gredo neinkliuzivne šole. Obup. 

Priporočajte jo vsem, mladim, starim, knjižnicam, delavcem iz inkluzivnih šol (pa neinkluzivnih tudi).

Kar nekaj dobrih idej za šolo lahko da knjiga. Mesečne maksime pri učitelju angleščine so že nekaj takega ter priprava šole na vstop otroke. Opaziš tudi, kaj vse bi še lahko naredili...

Pa še tale izrek: Poskušaj biti vedno malo bolj prijazen kot bi moral bit. 

Nekako se mi je zdelo, da tematika za naše otroke z okvaro vida ne bo tako zanimiva. Kako sem se zmotila! Tudi oni slišijo slabe opazke: "lej tega slepega..." Ne gre le za videz, gre za nesprejemanje drugačnosti. Kje se začne odkrit in nežaljiv pogovor na temo, "kaj je s tabo/mano drugače"? Na koncu koncev se mi je vedno zdelo, da znanje odpira meje, odstranjuje strahove in ruši tabuje. 

V knjigi se mogoče rahlo pravljično prikaže razvoj tega sprejemanja drugačnosti - najprej pod mus, ko ti nekdo reče, da moraš sprejeti, potem mogoče to celo sprejmeš na osebni ravni, navzven pa ne, pri večini pa se to sprejemanje po moje ustavi pri pokroviteljstvu, zaščitništvu, kar pa je še daleč od sprejemanja. 

Mogoče... v nekem normalnem procesu verjetno sprejmemo in ne vidimo/čutimo več različnost.

Prva srečanja z okvarami vida

Slepota in slabovidnost

Definicijo slepote in slabovidnosti iz katere izhajajo vse določila za dodatno pomoč, pripomočke,naj bi določil Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo leta 1997, Zdravstveni svet pa jo je potrdil leta 1998. Definicijo danes najdemo v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami.

Definicija je bila včasih enaka definiciji Svetovne zdravstvene organizacije.

Le-ta jih opredeljuje tako:

• ·         Slaboviden otrok je tisti, ki ima ostrino vida od 5 do 30% ali zoženo vidno polje od 10 do 20° okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.
• ·         Slep otrok ima ostrino vida manj kot 5% ali zoženo polje na 10°ali manj.
• ·         Otrok z okvaro vidne funkcije

Glede na stopnjo ostanka vida (ne glede na starost) vam nato pripadajo nekateri pripomočki, ki so dosegljivi preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (trenutno brajev pisalni stroj, predvajalnik zvočnih zapisov, ultrazvočna palica za slepe, bela palica za slepe, brajeva vrstica, različna očala). Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Stopnjo ostanka vida vam pove izvid oz. vam ga pomaga raztolmačiti okulist/oftalmolog, ki ga je napisal. Z izvidom se lahko včlanite v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter uporabljate storitve Knjižnice slepih in slabovidnih. Ker trenutno Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah še ne dovoli prostega prilagajanja osebam s posebnimi potrebami, gradiva še ni veliko.

Otroci (do 18 oz. 26 leta) imajo z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami še nekaj dodatnih pravic, ki jim olajšajo delo v šoli, prosto gibanje. Do pravic pa se pride preko zahteve za začetek postopka usmerjanja. Komisija poda mnenje, določi pravice, nato se preveri izpolnjevanje pogojev na izbrani šoli in na Zavodu/centru razpoložljivost pripomočkov in ur specialnih znanj.

Slepa pregledovalka dojk

Že nekaj let v Nemčiji organizirajo pregled dojk, ki ga opravijo slepe osebe. Predvidevajo, vendar ni še nič dokazano, da lahko slepe sebe zaznajo tumor v velikosti 6-8 mm (zdravnik 1-2cm). Dr. Frank Hoffmann je ustanovil organizacijo Discovering Hands ter tečaj, s katerim izobražuje slepe za pregled. V Nemčiji naj bi bilo leta 2015 17 takih oseb, ki so izvajale te preglede.

Knjige v povečanem tisku na tržišču (knjigarne in knjižnice)

Pripravljam priporočilni seznam (vsebinska in oblikovna kvaliteta po mojem izboru) leposlovja v povečanem tisku. Kar nekaj cvetk se najde me literaturo za prvo triado. Prvih nekaj najdenčkov omenjam spodaj. Mogoče pa bo otrok z okvaro vida med njimi našel katero, ki jo bo lahko bral brez pripomočkov in mu bo tudi vsebinsko všeč.

• serija štirih knjižic Regec in Kvakec pisatelja Arnolda Lobela je bila izdana pri Mladinski knjigi. So simpatične, humoristične krajše zgodbice natisnjene v večji pisavi (s serifi) o dveh žabcih.

• serija knjig o Anici pisateljice Dese Muck, so zgodbice, ki bi se lahko zgodile komurkoli. Natisnjene so v večji brezserifni pisavi.
• Christine Nöstlinger je napisala serijo zgodbic o Mini (izšle so pri Slovenski knjigi). Natisnjene so v večji brezserifni pisavi. Pozorni moramo biti le na to, da je nekaj  dialogov napisanih v sklopu ilustracij (a se bo razumelo tudi brez teh ilustracij).
• Ista pisateljca je napisala tudi serijo humorističnih zgodb o Francu. Večina jih je natisnjenih pri Mohorjevi založbi v večji brezserifni pisavi.
• Pri založbi KMŠ Hiša knjig so v sklopu zbirke Knjigoljub izšle knjige za 1. (velike tiskane) in 2. bralno stopnjo (male tiskane) s kar velikimi črkami. Občasno tekst prekrije ilustracijo, a jih preizkusite in sporočite, če so vam všeč. 

Model zvrnjene slike

Sodelovanje z muzeji, bolj točno s Tino Palaić ima obojestranske dobre produkte. Tina je z dijaki Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana pripravila delavnico fotografije. Jeseni je delavnico predstavila tudi osnovnošolcem pod mojim okriljem. Poskušali smo prikazati kaj se zgodi s sliko (v očesu ali v cameri obscuri) in opazila sem, da bi bilo najbolje, da za to pripravim kar kakšen model. In sem ga.

Na eni strani se prikazuje gledani trikotnik. Slika se ob prehodu skozi lečo (luknjo v steni pri cameri obscuri) zvrne (na mrežnici oz. zadnji steni). Koti trikotnika so med gledanim in projiciranim trikotnikom povezani skozi drobno luknjico v vmesni plošči, ki predstavlja lečo. Povezave med posameznimi koti trikotnika so različne (žica, dve različni vrvici), da lahko otrok sledi teksturi in sam ugotavlja, kam se je kateri kot "preslikal".

Knjige ali/in e-knjige

Povzemam članek Books vs. e-books: The science behind the best way to read, ki omenja nekaj zanimivih razlogov, zakaj se odločiti za eno ali drugo.

Razlogi za e-knjigo:

• večja količina, ki potuje s tabo
• raziskave so pokazale, da imajo dijaki raje e-knjige, predvsem pa bi e-knjigo raje imeli fantje, ki ne berejo veliko
• omogočajo menjavo črk, velikost črk, razmaka med vrsticami in od roba, barvo podlage ali črk, kar je primerno za ljudi z okvaro vida in z disleksijo

Razlogi za knjigo:

• nostalgija
• branje na papirju naj bi omogočalo boljše pomnjenje glavnih točk v zgodbi
• papirna knjiga je bolj primerna za ljudi, ki imajo težave s spanjem ali z napenjanjem oči
• dotik, vonj, oblikovanje
• imeti knjigo in jo ne le uporabljati