Martin Jaedicke v reviji Review of the European Blind št. 2 letnika XXXVI iz leta 1982, na str. 32 razmišlja o gravuri Ernsta Dertingerja (1816-1865), nemškega umetnika, z naslovom Slepi harfist, ki ga je naredil po sliki Ferdinand Rothbarta. Daljše raziskovanje pa je pokazalo, da je teh slepih harfistov še kar nekaj.
Pa začnimo z gravuro. Objavljena je bila leta 1855 v časopisu Družinsko branje (Letture di famiglia) v Trstu. Prikazuje slepega harfista in otroka v zasneženi pokrajini. Moški ima na ramah natovorjeno harfo. Oblečen je v pumparice, nogavice čez kolena, visoke čevlje, debel plašč in klobuk s širokimi kraji, izpod katerega mu pri strani štrlijo svetli lasje. Oči ima zaprte. Roke ima v rokavicah, z desnico drži pohodniško palico, z levico drži dekle za roko. Slepa deklica ima na glavi ruto, ogrnjena je v plet ter gleda nebo. V levi roki drži košaro. Hodita po še neizhojenem snegu mimo kamnov, golih grmov ter znamenja. V daljavi na desni vidimo hiše in cerkev.
Tudi Ludwig Richter, ki se ga bom dotaknila v kakšni kasnejši objavi, je upodobil slepega harfista.
John Smith, slepi harfist iz Conway, ki ga je upodobil Julius Caesar Ibbetson kot akvarel, svinčnik z akvarelom in kot verjetno olje na platnu.
Potem pa so tu še pravi slepi harfisti. Turlough Carolan (1670 – 1738), irski skladatelj, ki je umrl 280 let nazaj, je sestavil Carolanove sanje, za katere so menili, da so osnova Led Zeppelinovim Stairway to heaven.
Ni komentarjev:
Objavite komentar