V članku mama opisuje svojo željo, da bi njeni otroci že v rani mladosti spoznali osnove posameznih invalidnosti. Ko sta se lotila slepote, je uporabila manjše predmete iz stanovanja ter jih pospravila v vrečo. Njen sin je potem, ne da bi gledal, prepoznaval (ali pa ne) le-te predmete. Nato sta šla v KNJIŽNICO in si sposodila knjigo z brajico The black book of colors (to lepotico imam doma, kupljeno pri Bediti v Konzorciju... le kaj bi jaz brez nje). Knjiga sama nima primernih ilustracij za slepe, je pa še vedno zelo šik in daje bralcu misliti kaj pomeni biti slep. Zdaj pa mi povejte, katera naša knjižnica se lahko pohvali z brajevimi knjigami za otroke? V letu 2010 sta v brajici in vidnem tisku izšli Žiga špaget gre v širni svet Aksinje Kermauner in Zakaj Lile Prap, pa to nista bili prvi knjigi na našem tržišču.
članek je v Angleščini
leta 2010 je izšla v brajici tudi knjiga Marjana Pergerja: MI SE Z VLAKOM PELJEMO...
OdgovoriIzbrišiRes je, Mi se z vlakom peljemo pa je zelo barvita knjiga in bi jo z veseljem mela v obeh knjižnicah: šolski in domači. Je pa namenjena slabovidnim, kajne?
OdgovoriIzbrišiČe pa bi želeli otroku prikazati svet gluhih, pa lahko začnete temo znakovnega jezika kot prvega jezika. Najprej mu povejte nekaj z rokami (po domače), nato še nekaj brez glasu (razločno odpirajte usta), recimo: Boš čokolado?. Pokažite mu enoročno abecedo (http://jasmina-jasmininblog.blogspot.com/2010/12/enorocna-abeceda.html), dvoročna abeceda je podobna tisti šolski, ki smo jo verjetno vsi uporabljali, če je bilo potrebno nekaj potiho vprašat. Oglejta si eno od treh pravljic (Martin Krpan, Zakaj ali Čudežni pisalni strojček) pesmice pa najdete na: http://www2.arnes.si/~gschmi/kreatnje1.htm. Na http://www.signlibrary.eu/. Na http://www.zveza-gns.si/slovarji pa lahko pogledate kako kretajo kakšno žival. V opozorilo, kretnje se lahko razlikujejo tako kot jeziki, zato ne pričakujte, da bodo v Mariboru govorili popolnoma enako, kaj šele v Avstriji...
OdgovoriIzbriši