Werner Herzog Stipetić, rojen leta 1942, znan nemški režiser, producent, je leta 1971 posnel dokumentarec Land des Schweigens und der Dunkelheit. To je zgodba o gluho-slepi Fini Straubinger. Na YouTube sem našla samo njen opis gluhote, ki ni popolnoma brez zvokov ter slepote, ki ni popolnoma temna. Fini je oslepela pri (se mi zdi) 14 letih in oglušela pri 18 letih.
Če pa najdete kje cel film, pa bodite pozorni na naslednje minute (prevod Vanja Živković in je prepisan iz prevoda iz SLO1):
27min 49' Fini govori: Če bi bila nadarjena slikarka, bi usodo gluhonemih prikazala približno takole: slepoto bi prikazala kot temačno reko, ki se melodično, počasi, a neustavljivo vali proti slapu. Levo in desno bi bila lepa drevesa, rože in ptice, ki bi prelepo žvrgolele. Druga reka, ki bi prihajala z druge strani, bi morala biti čisto jasna in prosojna. Tudi ta bi morala teči počasi, tiho daleč navzdol, kjer bi bilo povsem temno, globoko jezero. Na obeh straneh, kjer so tokova - svetli in temni - zlivata, bi stale skale, ob kaere se voda silno zaganja, peni in vrtinči, potem pa se zelo počasi, v vendar zelo zelo postopoma zliva v to temno korito. Voda bi bila mirna in bi od časa do časa pršela. Ta slika bi predstavljala duševno stisko gluhonemih. ... Zaganjanje in pršenje vode ob skale predtavljata duševne depresije, ki jih imata slepa in glha oseba.
38min 20' kjer predsednik (drušva?) med drugim reče: Družba, ki starejših ljudi, bolnikov, prizadetih vseh vrst ne spotuje in ne obravnava kot naraven del samih sebe, si sama piše obsodbo.
40min govori o sporazumevanju gluho-slepih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar