Pobegle pokrajine

 Miniaturne pokrajine Barryja Hazarda, Ameriškega slikarja, pobegnejo iz okvirjev in z malo dodatka (različnh struktur) bi bile verjetno odlične za osebe z okvaro vida. Kaj pa vi mislite?

Zimska kabina, akril na lesu z okvirjem  3 x 3.5 inches

Sicer so nekatere velike za dlan, a dela tudi večje. Te manjše so odraz koronskega časa. Dela z akrilom (nekateri akrilni mediji so res čisto fenomenalni). Za vse neslikarje, akrilni mediji so brezbarvne barve, ki jih dodamo drugim barvam, da dobimo recimo različne strukture barv.
Povzeto po: https://www.thisiscolossal.com/2023/04/barry-hazard-minis/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_term=Mon+Apr+10+2023&utm_campaign=The+Politics+of+Eternity

Akdrilni mediji:

https://www.liquitex.com/us/uncapped/how-are-acrylic-mediums-made/

ali

https://www.amsterdam-acrylics.com/en/discover/mediums/

Popravljanje vida

Znanstvenik iz Harvarda do obnovili vid malim miškam. Raziskava mora biti še ponovljena, zato rezultati še niso 100%. Pozitivni rezultati pa so se pokazali pri regeneraciji optičnega živca in gavkomu. Zdravili so z različicami B3 vitamina (nicotinamid)-

Več pa v angleščini ter tule.

Zvočno-tipna prilagoditev Jakopičeve Zime

Ob slovenskem kulturnem prazniku so v v Novem krilu Narodne galerije predstavili zvočno-tipno prilagoditev slike Riharda Jakopiča Zima, ki sta jo v okviru študijskega programa Inkluzija v vzgoji in izobraževanju na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripravili Hana Kovač in Barbara Škrubej pod mentorstvom Aksinje Kermauner. Ob predstavitvi je bila razstavljena tudi Jakopičeva slika Zima iz leta 1904, ki sicer trenutno ni na ogled javnosti.

Žal sem vse zapiske izgubila in ostali so mi le fotografski spomini.

Prilagoditev je zelo izvirna. Original (in prilagoditev) prikazuje zasnežen pogled na vaško veduto. Iz spodnjega desnega kota se v sredino levo vije lesena ograja (ki bi jo moje površno oko zelo hitro zamenjalo za pot, šele natančen ogled prilagoditve mi je razjasnil kaj to je). na vsaki strani ograje je golo drevo. Za desnim drevesom vidimo večjo hišo. Za njo pa v nebo štrli zvonik. V zgornjem delu slike je modro nebo, pod njim nekaj hribovja, ki ga skoraj na sredini preseka zgoraj omenjeni zvonik. 

Slika je prilagojena na tršem materialu (kot kapa line). Je tretjino manjša kot original. Izdelana je s 3D tiskanimi reliefnimi ploščami, lepljenimi na podlago v kombinaciji z drugimi materiali. Tipala za zvočne senzorje so nalepljena na zadnji del slike. Slika želi zvočno predstaviti tudi impresionizem, v katerem je slika naslikana. Tako to ni običajna audiodeskripcija. Za prostor s tako veliko sljudmi je zvok sicer slabše slišen. Deluje pa ob dotiku s površino (ni čisto natančno vezano na samo polje ki ga reprezentira). Torej, ko se dotakneš snega, slišiš škripanje hoje po njem, ko se dotakneš gozda, slišiš lomljenje vej, ptičje petje, zvonika, zvonenje). 

Slika ni namenjena samostojnemu opazovanju, je pa odlično ponazorilo nekega obdobja. Škoda da tudi sama prilagoditev ni v okvirju.

Občutiti Triglav

 V Tedniku na RTv SLO, 17. 10. 2022 je lep prispevek o hoji na Triglav. Poglejte si:

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174906765?s=mmc&t=176

Slep uči androida slikat

 V 1. sezoni Star Trekov: The next generation, 14 delu z naslovom 11001001, pokažejo podpoveljnika Geordi La Forge, ki uči androida Dato slikati. V čem je tu zanimivost? Podpoveljnik Geordi je bil rojen slep. Pri petih letih naj bi dobil poseben pripomoček/vizir, ki mu je omogočal, da vidi, a malo drugače kot večina. Na vesoljski ladji Enterprise je deloval kot glavni inženir. Data je sintetična življenjska oblika z umetno inteligenco. Je kot računalnik na dveh nogah. Vprašanja, ki se tu pojavijo so, ali lahko računalnik ustvarja (v zadnjih letih to dokazujejo) in ali lahko slepi učijo slikanja - zakaj pa ne, kot dodana vrednost.

Poveljnik William T. Riker komentira: "Slepec uči androida slikati? To mora biti vredno nekaj strani v kakšni knjigi".

Pa še gled La Forga. Raziskave gredo v tej smeri, da bi ne samo popravili čutila za osebe, ki imajo okvare, temveč tudi (jasno je tu verjetno tudi vojska) izboljšali čutila, ki jih imamo. Poslušajte ta podcast.

Hablot Knight Brown: Zapuščena hiša

Martin Jaedicke se je v reviji Review of the European Blind št. 1 letnika LV iz leta 1987, na str. 32 opiše grafiko z naslovom Zapuščena hiša iz okoli 1850 Hablota Knighta Browna, ki je bil angleški umetnik in ilustrator (ilustriral je tudi Charlesa Dickensa). Prav v tem času bo minilo 140 let od njegove smrti.

Gravura prikazuje slepega moža, ki ima psa na vrvici pred zapuščeno zaraščeno, razpadajočo a včasih bogato hišo. Stoji pred vhodno stopnico s sklonjeno glavo in igra klarinet. Skozi razpadajoče čevlje vidimo že nekaj prstov. Njegov plašč je razcefran, čez ramena je pokrit z mogoče ovčjo kožo in na glavi nosi klobuk z veliko čepico, mogoče neke vrste baretko. Ima daljše svetle lase. Na hrbtni strani mu visi razpadajoča torbica, spredaj pa košara v še hujšem stanju, na katero je pripet napis PITY POOR BLIND (usmiljenje, reven slepec). Tudi na klarinetu se že vidijo razpoke časa.

Na levi strani stopnic je malo manj kot človek visok steber. Na njem je majhen grifon s ščitom. Pes se naslanja na desni steber, ki je že bolj v razvalinah in gleda postrani. Ve kar njegov gospodar ne ve, da je hiša zapuščena. Na desni steber je privezana veja z napisom:

Paradise house
this elegant
family mansion
for let or sold

(Rajska hiša, ta elegantna družinska graščina na voljo za najem ali prodajo). Pa od elegantne hiše ni več kaj dosti ostalo. Vse na tej sliki prikazuje razpad in brezupno bedo. Vendar ne čutimo sočutja. Umetnik je pretiraval s prikazom bede slepega moža, se posmehoval kamniti razpadajoči graščini in obupu psa, da bi pridobil potencialne kupce svojega izdelka. 

Zvezdne steze

Kot skromna ljubiteljica fantastike sem z možem v lanskem letu začela časovno (po času dogajanja in ne po času nastanka filma oz. serije) predelovati vse do sedaj posnete Star treke. Zdaj sva pri 3 sezoni originalne serije iz leta 1969 (čeprav piše pa tudi, da je iz leta 71). To je idealna serija za te z virusi, vojnami, ekološkimi in čudnimi političnimi odločitvami polne čase. Večina humanoidov je pametnih in lepih, slabo se obnašajo samo, če so pod kakšnim čudnim vplivom (nezemljanov oz. lastnih odločitev za doseganje višjih dobrih namenov). Svoja negativna čustva znajo kontrolirati (večino časa) in se prav odločati. Kakšen lep ideal.

Od tu dalje vas opozarjam na KVARNIK (spoiler), za vse, ki bi si radi najprej ogledali samo serijo. Ne berite dalje.

V 5. delu z naslovom Is There in Truth No Beauty? (Ali v resnici ni lepote?) se srečamo z lepo telepatko (Zemljanko) dr. Mirando Jones (ok, priznam, vse ženske v seriji so lepe in pomanjkljivo oblečene), ki spremlja ambasadorja Kollosa. Kollos je pospravljen v škatlo, ker je njegov videz kot predstavnik "Meduzarjev" tako grozljiv, da spravi vsakega človeka v norost. Vulkan Spock (pol Vulkan in pol Zemljan) ga lahko gleda skozi posebna očala. Ko odpre škatlo mi vidimo le odsev migetajočih belo-zelenih lučk. 

Skozi zgodbo ugotovimo, da je Miranda slepa in zato ji Kollos ne more škodovati. Miranda nosi posebno prosojno ogrinjalo polno malih drobnih barvitih biserčkov, ki zaznavajo prostor okoli nje, še bolj natančno kot mi vidimo (od vrat je oddaljena 1m in 4 cm). O svoji slepoti ne govori in to Spock in kapetan Kirk odkrijeta šele ko zdravnik McCoy odkrito zaradi slepote nasprotuje, da bi Miranda vzpostavila stik s Kollosom in nato vozila vesoljsko ladjo po Kollosovih navodilih ter jih rešila iz roba galaksije. Slepota preseneti tudi Spocka, ki njej in njenemu izdelovalcu ogrinjala ob tem čestita a hkrati ne razume, zakaj je želela prikriti slepoto. Kapetan Kirk razloži, da mu je Miranda malo prej razlagala, da ji je najbolj grozno čustvo usmiljenje. Usmiljenje, ki ga verjetno tudi najbolj "izšolani" ljudje nezavedno izražamo vsakič, ko srečamo slepega človeka. 

https://www.imdb.com/title/tt0708433/ 

Mr. Spock: I fail to understand why you apparently try to conceal your blindness, Doctor Jones.

Captain James T. Kirk: I think I understand. You said it. Pity is the worst of all.

Dr. Miranda Jones: Pity... Which I hate. Do you think you can gather more information with your eyes than I can with my sensors? I could play tennis with you, Captain Kirk. I might even beat you. I am standing exactly one meter, four centimeters from the door. Can you judge distance that accurately? I can even tell you how fast your heart is beating.

Captain James T. Kirk: No, that won't be necessary.