Prva nedelja v mesecu nas je povabila na brezplačen ogled kar nekaj razstavnih prostorov, med drugimi tudi Prirodoslovni muzej v Ljubljani. vesela sem bila, da smo lahko zopet težkali mamutov zob ter da so pri diorami pripravili nekaj nazornih prikazov, zakaj ima kdo kakšen kljun, zakaj so zobje takšni kot so, kje imajo oči napadalci, kje tisti, ki se bolj branijo...
“Challenges is what makes life interesting and overcoming them is what makes life meaningful.” – Joshua J. Marine
ponedeljek, 2. julij 2018
torek, 19. junij 2018
Učenje možganov da vidijo
Nevroznanstveniki raziskujejo možnosti, ki bi pomagale ljudem zopet videti. Zaenkrat smo bolj pri hipotezah. Bolj zgodaj, ko bi se napravica vgradila, več je možnosti, da se plastičnost možganov najbolje izkoristi.
Več na spodnji povezavi:
Teaching the Brain to See Again
Več na spodnji povezavi:
Teaching the Brain to See Again
četrtek, 3. maj 2018
Kunst für Blinde
Kaj pa tele rokavice, s katerimi slepi gledajo:
https://www.nu.nl/234910/video/handschoenen-laten-blinden-virtuele-kunstwerken-voelen.htmlhttps://touchingmasterpieces.com/
sreda, 18. april 2018
TIPANKA O ŠVICARIJI
sreda, 25. april, 11.00-13.00, Ustvarjalni center
Švicarija
Pisateljica in tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.
predavanje in
delavnica, izvaja dr. Aksinja Kermauner
Kako vidijo
ljudje z okvaro vida? Kdo so? Kako jim omogočiti čim prijaznejše bivanje v
okolju, ki ni prilagojeno za njih? Predavanje in delavnica bosta poskus
premagovanja stereotipov, predsodkov, strahov ..., saj se bodo udeleženci s
črnimi prevezami čez oči in simulacijskimi očali skušali dotakniti sveta slepih
in slabovidnih, hkrati pa na lastni koži opazili, kaj bi se dalo
izboljšati.
Pisateljica in tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.
Javno predavanje z delavnico je uvod v proces izdelave tipanke
(tipne knjige) Ustvarjalnega centra Švicarija.
Za sodelovanje v
delavnici, ki bo potekala v drugem delu srečanja, so zaradi omejenega prostora obvezne
predhodne najave na lili.sturm@mglc-lj.si.
torek, 10. april 2018
Vidna pisava in brajica skupaj
Združevanje brajice in videče pisave je tudi meni pomagalo, da sem se brajice hitreje naučila. Zdaj imamo tu japonskega oblikovalca Kosuke Takahashija, ki si je zmislil (zame ne tako berljivo) vidno pisavo v kombinaciji z brajico z imenom Braille Neue. Več pa na TEJ povezavi.
Gospodič ima po moje malo romantično predstavo o slepih. Seveda, slep bo bral brajico, ne glede na velikost. A to, da bi jo bral na javnih površinah (kjer ljudje urinirajo, puščajo čigumije) in da bo vedel, kje se brajica sploh začne na neki steni (to je bila tudi ena izmed njegovih zamisli, da bi postavil velike napise na steno z brajico vred).
Nikakor pa niti on ni prvi... poglejte TO povezavo za več.
Gospodič ima po moje malo romantično predstavo o slepih. Seveda, slep bo bral brajico, ne glede na velikost. A to, da bi jo bral na javnih površinah (kjer ljudje urinirajo, puščajo čigumije) in da bo vedel, kje se brajica sploh začne na neki steni (to je bila tudi ena izmed njegovih zamisli, da bi postavil velike napise na steno z brajico vred).
Nikakor pa niti on ni prvi... poglejte TO povezavo za več.
Proti svetlobi
V Kinodvoru začenjajo z novim programskim sklopom imenovanim Zgodnja ptica: Festival ob petih, ki prinaša festivalske filme, ki (še) niso bili v redni distribuciji. Na sporedu bo vsak torek ob 17. uri, razen med festivali, prazniki in poletnimi počitnicami.
Kot tretji bo v tem sklopu, 17.4. ob 17:00, bo predvajan film Proti svetlobi (Hikari), na katerega nas želijo posebej opozoriti.
Dekle, ki piše zvočne opise filmov za slepe in slabovidne, sreča fotografa, ki počasi izgublja vid. Deveti igrani celovečerec priznane japonske režiserke Naomi Kawase (Kresnica, Okus življenja) je poetična zgodba o dveh izgubljenih dušah, ki ju združi čarobni svet filma.
Kot tretji bo v tem sklopu, 17.4. ob 17:00, bo predvajan film Proti svetlobi (Hikari), na katerega nas želijo posebej opozoriti.
Dekle, ki piše zvočne opise filmov za slepe in slabovidne, sreča fotografa, ki počasi izgublja vid. Deveti igrani celovečerec priznane japonske režiserke Naomi Kawase (Kresnica, Okus življenja) je poetična zgodba o dveh izgubljenih dušah, ki ju združi čarobni svet filma.
Naročite se na:
Objave (Atom)



