torek, 15. november 2016
nedelja, 6. november 2016
sreda, 2. november 2016
Optimizem
V knjižnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana imamo cvetko:
Helen Keller je v zgonjih letih, takoj po študiju napisala droben sestavek o optimizmu.
"... Ako ste slijepi od rođenja - tražite bogastva u tmini! Ona su skupocjenija od zlata i dragog kamenja, ona su ljubav i dobrota, istina i nada, a njihova je cijena veća od cijene rubina i safira." str. 40
"... Ako ste slijepi od rođenja - tražite bogastva u tmini! Ona su skupocjenija od zlata i dragog kamenja, ona su ljubav i dobrota, istina i nada, a njihova je cijena veća od cijene rubina i safira." str. 40
torek, 11. oktober 2016
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
48.a člen
V korist invalidnih oseb je prosto reproduciranje in
distribuiranje dela ter javno recitiranje, če to delo ni na voljo v zahtevani
obliki in je uporaba neposredno povezana z invalidnostjo teh oseb, omejena na
njen obseg ter ni namenjena doseganju neposredne ali posredne gospodarske
koristi.
...
Ni več nadomestila! Zakaj me ni kdo o tem obvestil?
ponedeljek, 10. oktober 2016
TRETJA MOJZESOVA KNJIGA (LEVITIK) (1,1-27,34)
14 Ne preklinjaj gluhega in slepemu ne nastavljaj spotike; boj se svojega Boga; jaz sem GOSPOD.
četrtek, 6. oktober 2016
Zgodovina pedagogike slepih
Ottokar Wanecek je davnega leta 1969 napisal knjigo Geschichte der Blindenpädegogik, ki je bila leta 1973 prevedena v srbščino z naslovom Povijest pedagogije slijepih.
Zanimivo je gledat, kako se ene stvari ponavljajo.In zopet sem si obljubila, da bom prebrala še kakšno zgodovinsko in pedagoško knjigo.
Kakšen čas je bil to, ko se je ustanovila prva šola za slepe. V Franciji se je pripravljala revolucija, Avstrija je zgubila vojno. In izobraževanje slepih in gluhoslepih se je začelo preden se pojavi splošna šola (str.34), Ljudje, ki so ustanavljali šole za slepe in gluhoslepe so bili razumniki, s pogledom naprej, idelaisti a poznavalci trpljenj.
Opisujejo posebna pisala, ki puščajo gosto sled, ki se hitro strdi. Freisauff von Neudegg (str. 47) je na Dunaju leta 1836 izumil postopek - ektipografijo, ki so jo uporabljali tako za pisanje kot za risanje zemljevidov. Vsi ti načini pa so bolj omogočali branje, kot pa da bi slepi lahko tudi pisali.
Na str. 50 je narisana tabela, kako je Barbier postavil abecedo in določil s točkami pozicijo, črke v tej tabeli (prvo število točk pokaže vrstico, drugo število pa kolono). Vsega skupaj je lahko črka imela do 12 pik.
Knie (str. 52) je že leta 1837 napisal, da je potrebno učiti slepe s sredstvi, ki jih oni sami izumljajo. Tako kot sedaj rečemo: Niče za/o slepih brez slepih.
V letu 1833 (str. 55) piše Howe, da je preveč dobrodelnosti in izolacije slepih in premalo poskusov, da bi se usposobili za delo in vključili v družbo. Priporoča, da bi slepi otroci prihajali v stik z videčimi.
Govorijo tudi (str. 59) o predšoli kot o šoli, kjer se 4 leta preizkuša otroke, za kaj so sposobni (obrt, znanost, glasba). Prav tako govorijo o tem, da je cilj te predšole, da se nadoknadi pogosto zanemarjen fizični razvoj slepih otrok. Ferchen (str.68) govori o posebnih komisijah, ki so pripravljale poučne predmete in tako pripravile kar 150 predmetov iz zoologije.
Starost učencev, ki so prihajali v te zavode se je vedno bolj zmanjševala: prej z 10 ali 12 leti, potem pa prihajajo predlogi Mecker (str. 69) predlaga starost 6 let v letu 1888. A razvojne napake se niso mogle popolnoma preprečiti in tako se začnejo pojavljati vrtci, ki so se združevali s predšolami. Prav tako pa so se začeli pojavljati tudi vzgojno-poučevalni obiski staršem slepih otrok.
Lietz (str.80) je postavil eksperiment z vzgojnim domom v naravi, kjer se slepim nudi doživetja, ki jih internat nikoli ne bi mogel.
Na str. 83 so napisana merila za izdelavo pripomočkov.
V začetku 20. stoletja se začenjajo raziskave branja brajice (Bürklen, Grasemann, Wanecek, Kremer - str. 88).
Steinberg (str. 92) leta 1927 govori o permanentnem doživljanju različnosti, ki ga doživljajo slepi. Na str. 96 govorijo o tem, da se v praksi neprenehoma srečujemo s slepimi otroci, ki kažejo reaktivne motnje osebnosti,vzburjenost pri odnosu z ljudmi, slabo komunikacijo in samostojnost.
Perkinsov inštitut (str. 96) je tam nekje v 50ih razvil prakso svetovanja staršem z imenom "One-Week-Baby-School". Vabili so družine z dojenčki, da se jim pridružijo za en teden bivajo pri njih in z lastnim opazovanjem prepoznajo in popravijo postopke. ne vem pa če to še delajo. Veliko zavodov je ustanovilo svetovalnice za starše. Starši lahko pridejo k njim, ali gredo oni k staršem ter da se prirpavijo prisna navodila.
Broek govori o treh svobodah, ki se morajo nuditi slepemu otroku:
1. svoboda manipulacije s predmetom,
2. svoboda da se čim več giblje
Proti koncu knjige (str.108) se dotakne tudi zaposlovanja slepih. Predvsem ugotavljajo, da se v industrijskih državah vedno manj slepih uči za delo v kmetijstvu, čeprav so različni raziskovalni centri dokazovali, da slepi še vedno zmorejo opravljati dela v kmetijstvu - predvsem ker so raziskovali v svojem okolju in na podlagi lastnih kulturnih predpostavk.
In potem čisto na koncu (str. 111) imate še hitri kurs iz izobraževanja gluhoslepih.
Zanimivo je gledat, kako se ene stvari ponavljajo.In zopet sem si obljubila, da bom prebrala še kakšno zgodovinsko in pedagoško knjigo.
 |
| Naslovnica knjige ima bel okvir in svetlo moder pravokotnik, na katerem je naslov |
Opisujejo posebna pisala, ki puščajo gosto sled, ki se hitro strdi. Freisauff von Neudegg (str. 47) je na Dunaju leta 1836 izumil postopek - ektipografijo, ki so jo uporabljali tako za pisanje kot za risanje zemljevidov. Vsi ti načini pa so bolj omogočali branje, kot pa da bi slepi lahko tudi pisali.
Na str. 50 je narisana tabela, kako je Barbier postavil abecedo in določil s točkami pozicijo, črke v tej tabeli (prvo število točk pokaže vrstico, drugo število pa kolono). Vsega skupaj je lahko črka imela do 12 pik.
Knie (str. 52) je že leta 1837 napisal, da je potrebno učiti slepe s sredstvi, ki jih oni sami izumljajo. Tako kot sedaj rečemo: Niče za/o slepih brez slepih.
V letu 1833 (str. 55) piše Howe, da je preveč dobrodelnosti in izolacije slepih in premalo poskusov, da bi se usposobili za delo in vključili v družbo. Priporoča, da bi slepi otroci prihajali v stik z videčimi.
Govorijo tudi (str. 59) o predšoli kot o šoli, kjer se 4 leta preizkuša otroke, za kaj so sposobni (obrt, znanost, glasba). Prav tako govorijo o tem, da je cilj te predšole, da se nadoknadi pogosto zanemarjen fizični razvoj slepih otrok. Ferchen (str.68) govori o posebnih komisijah, ki so pripravljale poučne predmete in tako pripravile kar 150 predmetov iz zoologije.
Starost učencev, ki so prihajali v te zavode se je vedno bolj zmanjševala: prej z 10 ali 12 leti, potem pa prihajajo predlogi Mecker (str. 69) predlaga starost 6 let v letu 1888. A razvojne napake se niso mogle popolnoma preprečiti in tako se začnejo pojavljati vrtci, ki so se združevali s predšolami. Prav tako pa so se začeli pojavljati tudi vzgojno-poučevalni obiski staršem slepih otrok.
Lietz (str.80) je postavil eksperiment z vzgojnim domom v naravi, kjer se slepim nudi doživetja, ki jih internat nikoli ne bi mogel.
Na str. 83 so napisana merila za izdelavo pripomočkov.
V začetku 20. stoletja se začenjajo raziskave branja brajice (Bürklen, Grasemann, Wanecek, Kremer - str. 88).
Steinberg (str. 92) leta 1927 govori o permanentnem doživljanju različnosti, ki ga doživljajo slepi. Na str. 96 govorijo o tem, da se v praksi neprenehoma srečujemo s slepimi otroci, ki kažejo reaktivne motnje osebnosti,vzburjenost pri odnosu z ljudmi, slabo komunikacijo in samostojnost.
Perkinsov inštitut (str. 96) je tam nekje v 50ih razvil prakso svetovanja staršem z imenom "One-Week-Baby-School". Vabili so družine z dojenčki, da se jim pridružijo za en teden bivajo pri njih in z lastnim opazovanjem prepoznajo in popravijo postopke. ne vem pa če to še delajo. Veliko zavodov je ustanovilo svetovalnice za starše. Starši lahko pridejo k njim, ali gredo oni k staršem ter da se prirpavijo prisna navodila.
Broek govori o treh svobodah, ki se morajo nuditi slepemu otroku:
1. svoboda manipulacije s predmetom,
2. svoboda da se čim več giblje
Proti koncu knjige (str.108) se dotakne tudi zaposlovanja slepih. Predvsem ugotavljajo, da se v industrijskih državah vedno manj slepih uči za delo v kmetijstvu, čeprav so različni raziskovalni centri dokazovali, da slepi še vedno zmorejo opravljati dela v kmetijstvu - predvsem ker so raziskovali v svojem okolju in na podlagi lastnih kulturnih predpostavk.
In potem čisto na koncu (str. 111) imate še hitri kurs iz izobraževanja gluhoslepih.
petek, 23. september 2016
Biblos
Bila sem na individualnih učnih urah v Mestni knjižnici Ljubljana, kako prenesti izposojeno e-knjigo iz sistema Biblos. Nekako nisem znala tega sama naredit.
Uporabno
je za androide (tablice, telefone). Predvsem pa uporabno za slabovidne. Žal nismo pogruntali ali se lahko spreminja pisava (sem
nastavila vprašanje na Biblos).
Gre pa vse nekako takole:
1.
Za branje morate imeti geslo za vstop v Mojo knjižnico na spletu preko
COBISSa, dobite ga preko svoje knjižnice. Shranite geslo!
2. Za branje se morate prijaviti v Adobe accounts:
shranite si geslo!
3. Naložite si preko Google playa programček za branje Aldiko
4. Na spustnem seznamu zgoraj levo pod ABOUT (čisto spodaj) - DRM Accounts vnesete Adobe ID in se vpišete (vse se shrani)
5. Na spustnem seznamu pod GET BOOKS - My catalogs dodajte novega: ime Biblos, url: biblos.si
6.
Na isti povezavi se povežete na to spletno stran. V zgornjem levem kotu
si izberete knjižnico (tudi Knjižnica slepih in slabovidnih je notri), vnesete svojo
člansko številko in geslo. Po vpisu se vam spodaj pojavijo knjige za
kupit in za izposodit. Če si izposodiš, potrdiš izposojo, čisto na vrhu
se vam pojavi izpis kaj imate sposojeno in za koliko časa. Pritisnite
tipko prenesi. Knjiga se vam pojavi po končanem prenosu na spustnem
seznamu Books. Pritisnete nanjo in začnete brati.
Izposoja je možna za 14 dni. Mislim, da imaš lahko le tri različne naslove izposojene hkrati. Isto knjigo imate lahko naloženo pod vašim imenom na več aparaturah. Lahko se vam zgodi, da si knjige ne morete izposoditi, ker je recimo knjižnica zakupila le 3 e-knjigi.
Tekst lahko poljubno povečate in spremenite ozadje na temno in črke svetle. Je pa to odvisno od formata v katerem je knjiga naložena. Sem dobila en pdf, kjer se en tekst ne prilagaja velikosti ekrana s povečavo, pa tudi povečava je manjša, potem enega v Times črkah in jih ne moreš zamenjati ter enega v Arielu, a lahko pa si oba zelo povečaš. Žal ne moreš spreminjati razmika med vrsticami.
Izposoja je možna za 14 dni. Mislim, da imaš lahko le tri različne naslove izposojene hkrati. Isto knjigo imate lahko naloženo pod vašim imenom na več aparaturah. Lahko se vam zgodi, da si knjige ne morete izposoditi, ker je recimo knjižnica zakupila le 3 e-knjigi.
Tekst lahko poljubno povečate in spremenite ozadje na temno in črke svetle. Je pa to odvisno od formata v katerem je knjiga naložena. Sem dobila en pdf, kjer se en tekst ne prilagaja velikosti ekrana s povečavo, pa tudi povečava je manjša, potem enega v Times črkah in jih ne moreš zamenjati ter enega v Arielu, a lahko pa si oba zelo povečaš. Žal ne moreš spreminjati razmika med vrsticami.
Če kdo najde boljši bralnik, naj prosim poskuša najti kam se vpiše
Adobe ID (settings?) pa smo na konju - skoraj, izbira knjig še vedno ni
maksimalna. Mi smo se že v knjižnici zafrkavali z bralniki Moon reader in s Prestigio, pa nekako ni dojel Adobe IDja. Glede vsebine? Super bi bilo, če bi imeli vsaj nabor kanonskega branja za domače branje.
Naročite se na:
Objave (Atom)