Grafiti za slepe2

V Parizu so bili v letu 2007 narejeni grafiti za slepe. Če še stojijo ne vem. So na višini ramen. Gre za pest velike brajeve celice, kjer piše "l'art touche", kar naj bi pomenilo umetnostni gumb.

 l'art touche

Grafiti za slepe

Ne vem, ali postajam star/a/okopitna. Vendar me "Grafiti za slepe" kiparke Neže Knez popolnoma nič ne navdušujejo. Brajica sama po sebi je zanimiva zelo veliko vizualcem. Slepota je nekaterim vizualcem preizkušnja lastnih zmožnosti bivanja. Poetični diskurz.
Knezova je na Masarykovi ob avtobusni postaji LPP Metelkova 24 napisov spremenila v brajeve ploščice - transkribcija torej.
Najprej, da razčistim idejo o grafitih. Všeč so mi angažirani grafiti ala Banksy. Na domačo sceno se ne spoznam. Grafiti sami imajo zelo ozko mejo med veliki reklamnimi plakati. In če je nek grafit le reklama za samega avtorja (tag), potem se mi ne zdi mus, da bi vse to prevajali v brajico. To je kot ko turisti puščajo ključavnice na raznih mestih. Anonimni podpis: Tu sem bil. Zakaj se sploh moramo podpisovati? Komu se želimo dokazovati? Grafiti so včasih tako zapleteno naslikani, da jih je težko prebrati, kaj šele določiti avtorja. Lastnik je znan samo poznavalcem. Anonimen pa zato, ker je vse to protizakonito, kaj pa drugega in nimajo poguma stat za "vandalizmom".
Knezova je zbrala nekaj cvetk, ki se zdijo njej sporočilno vredni. Zdaj so v že bolj slabem stanju in prikazujejo lep obraz samega Metelkova mesto. Raztur. Stena, grafiti sobolj ko ne nezanimivi v tem trenutku. Kaj se je zdelo njej zanimivo? Ne vem.

napisano nekaj kot sbire

 

preveden neberljiv grafit v brajici ima grafit s flomastrom hype! hype!

preveden grafit ima grafit valid! amuze

Transkripcija grafitov, ki nimajo vizualne vrednosti, vsebinske pa tudi ne kaj dosti. Spominja me na igro telefončke. Zakaj? Ker dobijo predelavo neke informacije. Slepi imajo nekaj časopisov, prilagojenih v njim primernih tehnikah Vsebinsko prikazujejo izbor kar se je nekomu drugemu zdelo vredno. Če dobimo 80% informacij skozi oči, se mi, da jim stalno serviramo neke predelane informacije, ki so bile prej vizualne in seveda, če ne poznamo pravil avdiodeskripcije, pa tudi to verjetno ni optimalno, avtomatično vdelamo v to predelano informacijo naše zanimanje, želje, pa tudi frustracije. Odvzamemo jim pravico do prvega vtisa. Mi postanemo posredniki. Jim serviramo vse? Delamo selekcijo namesto njih? Po kakšnih merilih?

1. Osebno se mi zdi, da imajo slepi pri tej poplavi vizualnih sporočil srečo, da ne vidijo vsega. 
2. Druga stvar je, brajica je za slepe in ni za slabovidne, prosim nehajte spravljati ti dve kategoriji skupaj, je že dosti diplomskih lapsusov (tekst v spodnji povezavi siol).
3. Tretja stvar je en mali problemček. Grafiti so na višini penisa... Imam pač bujno domišljijo. Si res predstavljate, da se bodo vsi slepi z veseljem dotikali teh grafitov? Že napisov na avtobusnih postajah se niso radi dotikali (nevidna in vidna umazanija ala nalepljeni čigumiji...). Njen cilj, da bi sami brez posrednika prebrali grafite, je tako malo zgubljen. Brati nekaj na višini dlani z blazinicami prstov obrnjenimi navzgor je pa tudi po moje bolj težko (razen če sediš).
4. Ker imajo naključno pozicijo, jih je težko najti brez vodstva (v primerjavi recimo z stalno pozicijo zdaj že večinoma bivših avtobusnih brajevih napisov).
5. Pri brajici se zgubi ves vizualni, tehnični efekt, ki ga recimo nek grafit celo mogoče ima in z njim mogoče tudi nekaj posreduje. No, mogoče se pri avdijo vodičih to nadomesti.

Pri tem pa so grafiti za slepe že nastajali pod okriljem Smetumet v Mariboru v sklopu EPK leta 2012. Tam bi mogoče prej govorili o grafitih brez posrednikov.
Če mogoče slepi aplavdirajo vsakršnim poskusom prilagajanja sveta slepim, jaz ne bom. 

Kot pri zdravniku, vam takoj omogočam drugo mnenje na spodnjih povezavah:

https://dl.dropboxusercontent.com/u/38818780/rikoss/rikoss2_2014.pdf

http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/05/na_metelkovi_grafiti_za_slepe_in_slabovidne_foto.aspx

Tabor

Znova  vas mlade v poletnem času vabijo na 15. Tabor mladih slepih in slabovidnih  na Kolpi

Link: http://sdss.showdown.si/

In na 8. SDSS open v Showdownu!

Link :  http://www.showdown.si/?AKTUALNO_in_ARHIV

Hoja za gledališčem

Slovenski gledališi inštitut je v svojih majhnih prostorih v starem delu Ljubljane, predstavil odlično predstavo o razvoju gledališča pri nas. Z našo osnovno šolo smo vse pogledali in potipali. Kakšno je bilo prvo gledališče in kako je zgledalo prvo stalno ljubljansko gledališče, kaj se je zgodilo z njim, kaj se je igralo, kje se je igralo v slovenščini ter kašno je gledališče danes. Potem pa še nekaj tehniških vprašanj: zakaj je nad odrom višji strop, kaj so lože, kaj so škripci... ni je bilo stvari, ki nas ne bi zanimala. Ponovitev zgodovine slovstva. Vodička Sandra Jenko je polna energije, pozitina in potrpežljiva vseznalka, ki je tu zaposlena preko projekta Dostopnost. Zelo priporočam!

Verbal Description Demonstration at Guggenheim: Krantz

Odličen prikaz verbalnega opisovanja kipa ameriškega kiparja Johna Chamberlaina (1927–2011) Ultima Thule posnetega v letu 2012 v Guggenheim muzeju v NY.
Nekaj opornih točk:
- kje smo trenutno v muzeju
- naslov kipa
- iz česa je, kako je nastal
- oblika kipa
- kako s svojim telesom to prikažemo
- ponazoritev z drugimi pripomočki, kako nastane nekaj takega (mečkanje cigaretnih škatel ali pa pločevink)
- vključitev opazovalcev (kako ga drugi vidijo)
- pogled iz drugačne pozicije (kar je pri kipu pomembna informacija, saj ga lahko gledamo okoli in okoli).

RAZŠIRIMO OBZORJA KULTURNEGA

Invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture

VABIMO VAS NA ZAKLJUČNI SEMINAR

O FIZIČNI, SPLETNI IN KOMUNIKACIJSKI DOSTOPNOSTI V KULTURI ZA OSEBE Z RAZLIČNIMI OVIRANOSTMI.

KDAJ IN KJE: 12. JUNIJA, 11.00–14.00, V KINU ŠIŠKA

PRIJAVE zbiramo do 10. junija na elektronskem naslovu beletrina@zalozba.org

VEČ INFORMACIJ o zaključnem seminarju najdete na spletni strani www.beletrina.si, video vabilo pa si lahko ogledate na povezavi

http://www.youtube.com/watch?v=moYvIOtyV60.

Predstavljeni bodo rezultati večmesečnega usposabljanja na področju dostopnosti kulture.

Natančneje bomo predstavili možnosti za odstranjevanje fizičnih ovir pri dostopnosti kulturnih institucij in izboljšanje dostopa do informacij preko spletnih strani

ter različne možnosti komuniciranja za obiskovalce z različnimi oviranostmi (gibalne, senzorne in kognitivne oviranosti).

Seminar predstavlja tudi priložnost za izmenjavo mnenj med strokovnimi sodelavci projekta in udeleženci seminarja.

Vabljeni!

Kaj čutimo pod stopali?

V Arboretumu Volčji Potok je samo še do 10. junija možen ogled dinozavrov. Priporočam. večina se da dotakniti, res so vsi enakih površin, a vsaj razlike v velikosti lahko začutimo.

A malo bolj desno od igrišč se nahaja njihov Park čutil. Tam nas plakat vabi, da se po bazenčkih z različnimi materiali sprehodimo bosi. Vsebina je včasih že v malo žalostnem stanju, a še vedno dosega svoj namen. Masaža stopal, preiskuanje različnih podlag in sponavanje samega sebe. Priporočam.

V primerjavi z Zavodskim Vrtom čutil, kjer lahko res treniramo vsa čutila, je tu sicer bolj poudarek na tipanju. Tudi na sončno nedeljo, ko je največ obiska, je v tem delu parka prijetno hladno in samotno. Cena družinske karte je 20€, če pa se takoj odločite, da boste Arboretum obiskali dvakrat, pa je 25€. V steklinjaku pa je še razstava tropskih metuljev in možno je, da se kakšen tudi usede na vas.