Tabor

Znova  vas mlade v poletnem času vabijo na 15. Tabor mladih slepih in slabovidnih  na Kolpi

Link: http://sdss.showdown.si/

In na 8. SDSS open v Showdownu!

Link :  http://www.showdown.si/?AKTUALNO_in_ARHIV

Hoja za gledališčem

Slovenski gledališi inštitut je v svojih majhnih prostorih v starem delu Ljubljane, predstavil odlično predstavo o razvoju gledališča pri nas. Z našo osnovno šolo smo vse pogledali in potipali. Kakšno je bilo prvo gledališče in kako je zgledalo prvo stalno ljubljansko gledališče, kaj se je zgodilo z njim, kaj se je igralo, kje se je igralo v slovenščini ter kašno je gledališče danes. Potem pa še nekaj tehniških vprašanj: zakaj je nad odrom višji strop, kaj so lože, kaj so škripci... ni je bilo stvari, ki nas ne bi zanimala. Ponovitev zgodovine slovstva. Vodička Sandra Jenko je polna energije, pozitina in potrpežljiva vseznalka, ki je tu zaposlena preko projekta Dostopnost. Zelo priporočam!

Verbal Description Demonstration at Guggenheim: Krantz

Odličen prikaz verbalnega opisovanja kipa ameriškega kiparja Johna Chamberlaina (1927–2011) Ultima Thule posnetega v letu 2012 v Guggenheim muzeju v NY.
Nekaj opornih točk:
- kje smo trenutno v muzeju
- naslov kipa
- iz česa je, kako je nastal
- oblika kipa
- kako s svojim telesom to prikažemo
- ponazoritev z drugimi pripomočki, kako nastane nekaj takega (mečkanje cigaretnih škatel ali pa pločevink)
- vključitev opazovalcev (kako ga drugi vidijo)
- pogled iz drugačne pozicije (kar je pri kipu pomembna informacija, saj ga lahko gledamo okoli in okoli).

RAZŠIRIMO OBZORJA KULTURNEGA

Invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture

VABIMO VAS NA ZAKLJUČNI SEMINAR

O FIZIČNI, SPLETNI IN KOMUNIKACIJSKI DOSTOPNOSTI V KULTURI ZA OSEBE Z RAZLIČNIMI OVIRANOSTMI.

KDAJ IN KJE: 12. JUNIJA, 11.00–14.00, V KINU ŠIŠKA

PRIJAVE zbiramo do 10. junija na elektronskem naslovu beletrina@zalozba.org

VEČ INFORMACIJ o zaključnem seminarju najdete na spletni strani www.beletrina.si, video vabilo pa si lahko ogledate na povezavi

http://www.youtube.com/watch?v=moYvIOtyV60.

Predstavljeni bodo rezultati večmesečnega usposabljanja na področju dostopnosti kulture.

Natančneje bomo predstavili možnosti za odstranjevanje fizičnih ovir pri dostopnosti kulturnih institucij in izboljšanje dostopa do informacij preko spletnih strani

ter različne možnosti komuniciranja za obiskovalce z različnimi oviranostmi (gibalne, senzorne in kognitivne oviranosti).

Seminar predstavlja tudi priložnost za izmenjavo mnenj med strokovnimi sodelavci projekta in udeleženci seminarja.

Vabljeni!

Kaj čutimo pod stopali?

V Arboretumu Volčji Potok je samo še do 10. junija možen ogled dinozavrov. Priporočam. večina se da dotakniti, res so vsi enakih površin, a vsaj razlike v velikosti lahko začutimo.

A malo bolj desno od igrišč se nahaja njihov Park čutil. Tam nas plakat vabi, da se po bazenčkih z različnimi materiali sprehodimo bosi. Vsebina je včasih že v malo žalostnem stanju, a še vedno dosega svoj namen. Masaža stopal, preiskuanje različnih podlag in sponavanje samega sebe. Priporočam.

V primerjavi z Zavodskim Vrtom čutil, kjer lahko res treniramo vsa čutila, je tu sicer bolj poudarek na tipanju. Tudi na sončno nedeljo, ko je največ obiska, je v tem delu parka prijetno hladno in samotno. Cena družinske karte je 20€, če pa se takoj odločite, da boste Arboretum obiskali dvakrat, pa je 25€. V steklinjaku pa je še razstava tropskih metuljev in možno je, da se kakšen tudi usede na vas.

Veččutno vodstvo za odrasle

Po stalni zbirki Narodne galerije na temo družine bo v sredo veččutno vodila Barbara Kotnik. Vstop je prost! Se vidimo?

Sprejemanje drugačnosti

Pred dnevi sem na mah prebrala knjižico Pearl Sydenstricker Buck, Moja punčka ne bo nikoli odrasla, ki je izšla leta 1969 pri Društvu za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije. V originalu je kot članek v Ladies’ Home Journal izšla leta 1950 z naslovom The Child Who Never Grew.
V knjižici odkrito spregovi o hčerki, ki je bila močno prizadeta. Da je s punčko nekaj narobe je začela ugotavljati šele okoli treh let. Svoje sprejemanje nato razčlenjuje do potankosti: od zanikanja, iskanja zdravnikov, do iskanja pravega doma zanjo. Zanimiv je tudi pogled na svet ustanov v tedanji ZDA: plačljive in državne (bolj ko ne hiralnice). Pravi, da če ustanova izvaja tudi raziskovanje, potem je možnost napredka (raziskovanje pa je le tam, kjer je denar). Denar sam po sebi pa ni merilo za dobro ustanovo. Dobro ustanovo se spozna po dobremu ravnatelju ter po strežnicah, ki z otrokom nato delajo. Buckova tudi pravi, da se je preko hčerke naučila spoštovanja do vseh ljudi ter da imajo vsi ljudje enake pravice. Skozi knjižico je želela približat to spoznanje strokovnjakom, ki delajo z njimi ter staršem olajšati pot do iskanja najboljših rešitev za otroka. 
Priporočam v branje vsem staršem in učiteljem otrok s posebnimi potrebami, ker četudi je pisana že 64 let nazaj, ima še vedno nekaj žgoče sodobnega v sebi.
(v zelo slabem stanju je dosegljiva tudi v knjižnici ZSSM)