Prilagajanje učbenikov v Srbiji

Ravnokar sem našla kar zanimivo reguliranje prilagajanja učbenikov v Srbiji. Vse se rešuje preko 4. člena njihovega Zakona o učbenikih (Učbeniki sa prilagođenim formatom i/ili sadržajem):
http://www.mpn.gov.rs/wp-content/uploads/2015/08/%D0%97%D0%B0%D0%BA%D0%BE%D0%BD-%D0%BE-%D1%83%D1%9F%D0%B1%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D0%BC%D0%B0.pdf
Če ne berete cirilice, pa govori sledeče:
Učenci z motnjami v razvoju uporabljajo učbenik, ki ima vsebino in/ali format prilagojen njihovim sposobnostim, potrebam.
Učenci z invalidnostjo uporabljajo učbenike, katerih format ali črke so prilagojene njihoveim potrebam.
Način prilagojevanja vsebine in formata učbenikov iz 1. in 2. odstavka tega člena, predpisuje minister odgovoren za izobraževanje.

Kakor so kolegi iz Srbije, ki so nas ravnokar obiskali, obrazložili, to pomeni, da mora založba sama preskrbet prilagoditev, le-to pa naredijo tiflopedagogi oz. drugi strokovnjaki po Pravilniku, ki opredeljuje načine prilagojevanja (in je ravno v teku spremembe).

Razpis za NPK Certifikat maser

Na spletni strani Centra IRIS smo objavili razpis za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije za maserja pod sponzorstvom Lion kluba Ljubljana Forum.
Me prav zanima kako bodo prilagodili gradivo.

Povečan tisk/ large print

Kolegica iz Centra IRIS me je prijazno opozorila na tri spletne strani, kjer prodajajo knjige (v angleščini) v povečanem tisku. Juhej, ko bom velika, bom še lahko brala.
V Amazonu odtipkajte v iskalno okence "large print books" in najde tiste, ki so tako označene. Doubleday je založba, ki tudi izdaja v povečanem tisku. Sicer ne vem, ali je kaj povezana z ameriško založbo Knopf Doubleday. Sicer se moraš včlanit z nakupom dveh knjig, a potem zgleda ni obveze (kot recimo pri Svetu knjige, kjer moraš na četrtletje kupovat). Knjige občasno priredijo (skrajšajo/abridged), zato da so še vedno lahko poceni, kljub temu, da so v večjem tisku, a večina naj bi bila originalnih. Nekatere so prav za njih napisane.
Large print books pa pravijo, da ponujajo največji izbor knjig v povečanem tisku. Samo klik na posamezno knjigo te privede zopet do Amazona. Mogoče vam bo le olajšalo iskanje. Je pa povečan tisk zelo raztegljiv pojem. Kar prelistajte knjigo na Amazonu in videli boste, da nič ne vidite, pa je zraven napisano large print. Hmmm.

Kam gre izobraževanje, kam bi moralo it?

Prvi brezserifni fonti

Veste kaj so to fonti? To so pisave, ki jih lahko izbereš v kašnem urejevalcu teksta. Brajica ima samo en font, eno velikost (ok, tu se da še debatirat, nekje tiskajo malo manjšo za majhne prstke, višje, za začetne bralce, a načeloma ostajamo pri eni velikosti, eni obliki). Vidne črke pa so lahko različnih oblik, razlike so že med malimi in velikimi črkami (pri brajici je samo predznak, ki opozarja, da je velika začetnica). Mali vidni a je lahko krog s črto na  desni strani, lahko je mali krogec s črto nad njim, ki ga obkroža še po desni strani. Lahko ima debelejše vodoravne črte, lahko je razpotegnjen...
Ko predavam o gradivu, prilagojenemu za slabovidne in za dislektike, ponavadi uporabim izraz brezserifni. To so tiste črke, ki nimajo zastavic (kot jih ima Times) na koncu ravnih črt. Te brezserifne črke naj bi bile primernejše za branje, če slabše vidiš (kot so Arial, Helvetica).
In tu pridem do oblikovalske zgodbe: prvi brezserifni fonti so se pojavili zaradi slepih. Večina izumov je bila najprej vojaških, tako tudi brajica, a brezserifni fonti? Tu pa bi se skoraj zgodil čudež, če bi bili fonti javni, pa niso bili - namenjeni so bili le slepim in njihovim videčim sorodnikom, učiteljem. Le-te je leta 1786 izumil in prvi uporabil Valentin Haüy v Eseju o izobraževanju slepih. Šele čez 30 let so se nato pojavili prvi javni brezserifni fonti z imenom Egipčanski.

Črke, ki jih je uporabil, izhajajo iz pisanih črk, vendar so poenostavljene in med posameznimi črkami je malo prostora, da so jih slepi lahko brali in tiskali.

https://camillesourget.com/en-12022-haUy-valentin-essai-sur-l-education-des-aveugles--the-first-printed-book-.html

What school could be, should be, and almost never is | Steve Hughes | TE...

Modrost pogleda

Berem Nenehno vzhičenost esej o prisilni sreči Pascala Brucknerja. Zanimiva knjiga, ki pa potrtebuje vse možgane, kar pa mi ne uspe vedno.
Na str. 123 sem našla tole:
"Modrost kratkovidnosti, zatopljene v sedanjost, zadovoljne, ker je, kar je, modrost daljnovidnosti, ki dela načrte in se ne zadovolji s svojim stanjem."
Mogoče pa zato z leti tudi postanemo modrejši, ker smo hkrati kratkovidni in daljnovidni.