Irlen sindrom

Gledanje in videnje ima toliko različnih komponent, da se pojavi lahko tudi cela množica načinov gledanja in videnja. Včasih nekatere stvari tako za "prmej" vzamemo za primerne, da sploh ne pomislimo, da bi ena majhna sprememba omogočala lažje gledanje/videnje... branje. Tu ni le disleksija, tu je tudi skotopični sindrom oz. Irlen sindrom, poimenovan po ga. Heleni Irlen, ki ga je raziskovala. Pri tem sindromu lahko že barvna folija pomaga.
Poglejte si tudi članek Katarine Kesič Dimic.

Prve šolske ure likovne umetnosti v Centru IRIS

Mogoče nekateri še ne veste, vendar na Centru IRIS (bivšem Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana) že 18 let učim likovno umetnost (prej likovno vzgojo). Moja velika učiteljica je bila Aksinja Kermauner. Zdaj pa sem jaz mentorica kolegici Jeri Svetek. Obe dopolnjujeva delo, jaz s knjižnico, ona z delom pri pripomočkih. A najino delo se stalno prepleta. Svet je tako vizualen, da je to pretvarjanje videnega v tipno eno izmed najbolj pomembnih in najbolj zapostavljenih področji.
Prve šolske ure so namenjene osnovam. In kaj je osnova LUM (likovne umetnosti), če nista to pika in črta. Črta nastane iz pik (z brajevim strojem se to lepo čuti). Koliko različnih črt poznamo pa je snov, ki jo povezujemo z znanjem iz matematike: tanka, debela, črtkana, kriva, cikcakasta, sklenjena, nesklenjena... Tako nastajajo vzorci (sskj: kar sestavljajo likovne sestavine, ki se na kaki površini navadno pravilno ponavljajo).
Letos so videči učenci delali s flomastri, slepi v glino z modelirkami.

izdelki slabovidnih otrok

izdelka slepih otrok

Arheomuzika

V Narodnem muzeju na Prešernovi cesti gostuje odlična evropska razstava z naslovom Arheomuzika, ki je plod projekta Arheologija Evropske glasbe (EMAP). Prikazana je zgodovinsko in tematsko, torej kako so se glasbila razvijala in zakaj so se uporabljala. Je interaktivna, priporočam uporabo slušalk, ki se jih dobi pri vhodu - čeprav bo verjetno samostojna navigacija po številkah kar težavna (torej obvezen ogled skupaj z videčo osebo). Je pa zelo veliko inštrumentov, ki se jih da preizkusiti (brenkati, trobiti, pihati, tolči), od pra-litofona naprej (kot ksilofon, le da narejen iz kamna - kremena). Prav tu pri tem kamnitem inštrumentu sem se spomnila, da tudi naša kiparka Alenka Vidrgar izdeluje zveneče kipe, na katere igra tudi Frene Krevh (STOP).


A nazaj k odlični razstavi Arheomuzike. Nahaja se v pokritem notranjem dvorišču muzeja, torej je površinsko popolnoma obvladljiva. Odlična je tudi za celotno družino (moji otroci so potem popolnoma druge stvari gledali kot jaz in smo se tako dopolnjevali, je pa res, da je njim mogoče malo preveč hitro pozornost upadla kot meni (še vedno smo bili notri več kot uro!), ki bi z veseljem bila notri vsaj še pol ure. Razstava je na ogled do konca septembra zato pohitite! Priporočam!

Prilagajanje obstoječih ilustracij/knjig za slepe

Včasih dobiš kakšno knjigo v knjižnico, ki ima malo teksta na strani, ima trde papirje in enostavne ilustracije. In potem lahko v knjigo zalepiš natisnjeno brajico na foliji in se lotiš ilustracij z različnimi tehnologijami.
Tokrat predstavljam tehnologijo, ki se ni obnesla. Delala sem s konturno pasto za steklo (za nalepke delat). Kljub večdnevnemu sušenju, se še vedno sprime s sosednjo stranjo.

Če bi želeli sodelovati pri mednarodnem natečaju za izvirno tipanko, pa kliknite na spodnji povezavi:
http://center-iris.si/povabilo-k-izdelavi-tipank-za-natecaj-2017/
http://center-iris.si/pripravili-smo-priporocila-za-izdelavo-tipne-slikanice/

Warhol muzej in inkluzivnost

Warhol muzej v Pittsburghu, Pennsylvaniji je leta 2016 tudi prilagodil nekaj njegovih del za slepe. V intervijuju o taktilnem prilagajanju so opozorili na to, da tudi videči ne vedo, kako zgleda zadnji del glave Mone Lise ter presenečenje, kako je črtna podoba težje razumljiva osebam z vidno okvaro.
Razvijanje Avdio vodiča 1, kjer opisujejo začetek prilagajanja. Povedo, da so uporabili bluetooth za lokacijsko prižiganje informacij.
Razvijanje Avdio vodiča 3 pogovor s software inžinirjem pri Innovation Studio
Razvijanje Avdio vodiča 4 govori o zgodovini avdiovodičev v muzeju. Prvi je bil leta 2008, nato še en leta 2014 in nato inkluzivni leta 2016. Proces gledanja umetnin je lahko kreativen in aktiven ter pomemben faktor pri kreativnem procesu. S srečevanjem ljudi in vključevanjem v interpretacijo same zbirke, dosežemo vizijo postati aktivna skupnost učečih s spodbujanjem dialoga in izražanjem o umetnosti in sodobnem življenju.
Razvijanje Avdio vodiča 5 je pa zanimiv pogled na pripravo vodiča. Sodelovali s slepo osebo, ki jim je povedala, da bi na razstavo prišla s prijatelji, sorodniki, torej mora avdiovodič omogočati interakcijo slepe osebe s spremljevalci kot tudi samostojno poslušanje vodiča.

Igrače za slepe

Ali obstajajo primerne dobre (varne, uporabne in estetske) igrače za slepe?
Nekaj sem jih našla v trgovini Tojeto. Nekaj od omenjenih pa bi le z malo popravki (recimo, označit črne z žebljičkom, nalepko) slepi tudi lahko uporabljali.

Hive: reliefne pološčice v dveh barvah, cilj je, da obkrožiš z svojo barvo nasprotnika in mu preprečiš narediti panj.

Gyges

Hanoyski stolp: cilj je prestaviti po velikosti obroče iz ene palčke na drugo.

Goki igrače so izrezani Montesori pripomočki - slušni memori, memori z težo, reliefni spomin.

Teifoc: pomanjšane opeke z lepilom kot malto, da sam izdelaš svojo zgradbo.

Inteligentni plastelin: po nekem času zgubi obliko, a zato je stalno mehek. Pozor, če pade na kakšno sedežno. 

Shape it: se mi zdi, da se temu reče kinetična mivka.

Najdba: Viktor Lowenfeld

John A. Michael v članku z naslovom Viktor Lowenfeld: Pioneer in Art Education Therapy, objavljenem leta 1981 v reviji Studies in Art Education (vol. 22, št. 2, str. 7-19 ), ki jo je izdajala National Art Education Association govori o verjetno enih prvih poizkusov ustvarjanja slepih.
Odlomek iz mojih zapiskov:

Lowenfeld (Michael, 1981, str.8) je bil verjetno eden izmed prvih umetnikov, ki se je zanimal za ustvarjanje slepih. Neko nedeljo v času obiskov leta 1922 je na skrivaj prinesel glino v Hohe Warte Institut za slepe na Dunaju ter delal s tremi slepimi gojenci. Kakor pravi Lowenfeld, slepi do takrat niso ustvarjali temveč le golo reproducirali, da bi pokazali svoje sposobnosti. Niso bili motivirani, niti jim ni bilo dovoljeno, da bi sami ustvarjali. Na Lowenfeldovih skrivnih nedeljskih srečanjih so ustvarili kar nekaj mask in portretov. Z izdelki je nato želel dokazati direktorju dr. Bürkle, da slepi lahko ustvarjajo, a ga je direktor nagnal ven. Vendar direktorji se menjajo in v letu 1924 je Lowenfeld začel delati kot učitelj modeliranja, novo nastalega predmeta z novim direktorjem dr. Siedfried Altmannom. 

Tu je delal do leta 1938, ko je zaradi prihajajočega režima pobegnil v Anglijo in nato v Ameriko, kjer je učil na Harvardu.