O delu

tale izsek o Delu iz Preroka Kahlil Gibrana je tudi nekako povezana z mojim delom...
str. 32
...
Dejali so vam tudi, da je življenje temá, in ko ste utrujeni, ponavljate to za njimi.
In pravim vam, da je življenje resnično tema, razen tam, kjer je zagon.
A vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje.
In vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo.
In vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen.
In ko delate z ljubeznijo, se povezujete sami s seboj, drug z drugim in z Bogom.
...
str. 92
Toda vi ne vidite in ne slišite in dobro je tako.
Tančico, ki prekriva vaše oči, bo odstrla roka, ki o je stkala,
in glino, ki zapira vaša ušesa, bodo zdrobili isti prsti, ko so jo zgnetli.
In videli boste.
In slišali boste.
Vendar ne tožite, ker ste spoznali slepoto in naj vam ne bo žal, da ste bili gluhi.
Kajti ta dan boste spoznali skrite namene vseh stvari in blagoslavljali boste temo, kot bi blagoslavljali luč.

Gibran , K. (1986). Prerok. Maribor: Župnijski urad sv Magdalene.

Tablice, voščene tablice

Že kar nekaj časa je v zraku nevro-znanstveno raziskovanje na temo prehitrega pisanja na računalnik in slabe motorike ter s tem povezanega slabšega razvoja možganov. Mislim, da me ta tema raziskovanja še čaka. Razmišljala sem le o tem, da slepi in slabovidni dokaj hitro presedlajo na elektroniko. Seveda, omogoča jim lažje komuniciranje s svetom. Po eni strani smo kar ponosni, da tako ven štrlijo, medtem ko se ostale šole šele navdušujejo na uporabo računalnikov, tablic in podobno. Vendar imajo v primerjavi s slepimi in slabovidnimi z začetka 20. st. bistveno manj ročnih del (no dobro, takrat tudi računalnikov še ni bilo). Mislim, da so vsa ročna dela nekako izumrla v 70h z uvedbo enotnega učnega načrta, ki je le malo prilagojen zanje (za kogarkoli! Če pogledate v Ameriko, se ukinja telovadba, likovni, glasba in odmori in gre vse le na pomnjenje preko branja). Torej, v Sloveniji smo pristali na dveh urah likovne umetnosti na teden do 5. razreda, kasneje le ena. Hmmm. Je to dovolj ročnih spretnosti za razvoj finomotoričnih spretnosti? Ne. Verjetno bi moral učni načrt za slepe in slabovidne vsebovati bistveno več ročnih spretnosti. Ne zato, da bi našli poklic (kar je lahko stranski učinek) ali pa neko lastno ustvarjanje (spet stranski učinek) temveč predvsem zato, da pomagamo razširjanju možganskih povezav. Če bolje pomislim, to ne velja le za slepe in slabovidne temveč celotno računalniško generacijo.
In tako v svojem prostem času izumljam, pogrevam stare izume... Na plan sem privlekla idejo o antični voščeni tablici.

Risanje na voščeno tablico

In se učimo pravilnega držanja pisala (na fotografiji ni pravilna drža), orientacije na podlagi (zelo pomembna potem, ko res presedlaš na pravo tablico in moraš v zgornjem desnem kotu dvakrat potapkati, da se ti odpre ne vem že kaj vse). Razmišljamo o matematičnih problemih krivih in ravnih črt ter podobno.

Za risanje potrebuješ modelirko ali pa kar kitajsko paličico za jest ter lopatico za hitro brisanje

Leseno deščico, malo večjo kot A5, mi je naredila Zavodska mojstrica Veronika (hvala) z okvirčkom visokim 5mm. Doma pa sem jo zalila s stopljenim voskom. Orodje, ki mi je bilo všeč za risanje so tanke in debele modelirke ter (plastični) noži z žagicami, a za le-te potrebuješ že veliko moč v prstih.
-  Frigelj, J. Branje in pisanje tesno povezana. Šolski razgledi, letnik LXVI, 8. maj 2015, številka 09 
http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=5876
- Brierley, D. L. Pisati ali ne pisati. Svitanje, pomlad 2012, letnik VIII, številka 1
http://www.svitanje.si/2012/04/pisati-ali-ne-pisati

Pisane črke

Pri likovni umetnosti v razredu slabovidnih in enega slepega govorimo tudi o tem, kaj se vidi kot črka. Tudi pisane črke. "Pisane?" vpraša slepi učenec. "Imajo veliko barv?"  Joj, moj avtistični način razmišljanja ni znal obrazložiti, zakaj jih imenujemo pisane. Ja, napisane so, a glej ga zlomka, saj tiskane črke tudi lahko napišemo, pa jih ne imenujemo pisane?

Nevidni fant

V Kinodvoru igra mladinski film Nevidni fant Gabriele Salvatoresa. Fanta igra simpatični Ludovico Girardello, ki je prisostvoval njegovi sobotni premieri v Ljubljani. Da gre za dober film, gre zasluga tudi italijanskemu režiserju, ki je  leta 1991 za Mediteraneo prejel nagrado Oskar (če je to merilo za dober film). Omenjam ga zato, ker ima notri eno manjšo a pomembno vlogo tudi slepa oseba. Kdo, ne povem. Je nekako "tipično" prikazana s črnimi očali, slepota kot kazen, uporaba bele palice pa bolj za image. Ne se jezit, film mi je še vedno všeč. Posnet je bil večinoma v Trstu in prinaša v evropski mladinski film nekaj sveže fantastičnosti na sicer že preverjeno skoraj James Bond temo (kdo je negativec in kdo je pozitivec), a še vedno lepo.

Hipoterapija in slepi

Leta nazaj sem vozila naše učence v CIRIUS Kamnik pa tudi h Trnovskemu klubu na terapijo s konji. Takrat to po moje še ni bilo tako razdelano kot sedaj:mislim na razlike med terapijo s konji, hipoterapijo... Slučajno sem zasledila bivšega učenca Roka Mulca na nedeljski (16.8.2015) večerni radijski oddaji (Ne)obvezno v nedeljo na Radio prvi (ki ima tudi odlično tudi iz naftalina vzeto glasbeno opremo, ki jo ne slišiš nikjer). Imel je zanimiv polurni prispevek o hipoterapiji. Dotaknil se je tudi povezave hipoterapije in slepih. Na poslušanje!

Knjižne cvetke

Tale knjižna cvetka je signirana v knjižnici Zavoda za slepo in slabovidno maldino Ljubljana leta 1969. Štular, Vanda: Orientacija slepih

Govori pa o skrajnem primeru držanja slepega otroka v vati.

Ta izsek pa govori verjetno o našem ravnatelju g. Rožancu in njegovi percepciji prostora s proso imenovanim šestim čustom. Danes ko govorimo v hecu o šestem čutu pri slepih, ponavadi razlagamo eholokacijo. Ga. Štular pa omenja še nekaj možnosti za "šesti čut" (veste da na koncu koncev sploh ni 5 čutil, ampak več deset, samo to bi verjetno le zakompliciralo učenje o čutilih v osnovni šoli. Tam naj bi bilo znanje ekzaktno, nespremenjljivo - mogoče ravno zaradi tega zelo suhoparno). Preverjali so namreč zaznavanje objektov tudi pri gluho-slepih (prav tam, str. 13) in razmišljali o zaznavanju zračnega pritiska, magnetizmu, UV žarkih, temperaturi.

Podobe Emone 2015

17. junija so odprli fotografsko razstavo, ki je produkt delavnice spoznavanja Emone in fotografskih postopkov namenje ljudem z okvaro vida. Tudi nekaj sedanjih dijakov se je je udeležilo. Rastava bo na ogled v prostorih Narodnega muzeja Slovenije na Prešernovi le še do 4. septembra 2015.