Prilagajanje umetnosti posebnim potrebam - ameriški prispevek

Tipna slika v Narodni galeriji

Na Ta veseli dan kulture, ki je bil 3. 12. 2014, nas je Narodna galerija prijazno povabila, da jo ob 17.00 uri obiščemo. Predstavili so prvo tipno sliko prilagojeno za slepe in slabovidne obiskovalce v njihovi lasti.
Pri oblikovanju Luize Pesjakove je sodelovala Tjaša Krivec, ki je "kriva" tudi že za portret Sisi v Celjskem muzeju pa tudi Barbara iz projekta Dostopnost do kulturne dediscine ranljivim skupinam. 
Pred sliko Luize je posebno stojalo, na katerem je rahlo pomanjšana tipna slika z obrazložitvami. Na njenem desnem robu so primerni tekstila, ki je upodobljeno. Na stojalo je pritrjeno tudi majhno povečevalno steklo ter slušalke, kjer je zvočni opis slike. Tako na hitro se mi je zdelo, da je to nekaj najboljšega, kar sem videla prilagojenega za slepe v zadnjem času na slovenskih tleh. Bravo! Bomo pa še preverili tudi z našimi učenci.

3. december - Svetovni dan invalidov

Že od leta 1992 vsako leto 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi so ga preimenovali v International Day of Persons with Disabilities, torej nekako mednarodni dan oseb s posebnimi potrebami. Pri nas pa smo še vedno pri ne-veljavnih osebah (invalidih). Namen mednarodnega dne je promocija razumevanja problematike invalidnosti in letos poteka pod geslom Gradimo skupaj Evropo brez ovir (malo drugačna tema kot pa piše na UN: Sustainable Development: The Promise of Technology / Trajnostni razvoj: Obljuba tehnologije). 

Dan se pokriva s Prešernovim rojstnim dnevom, ki ga kulturne ustanove praznujejo kot Ta veseli dan kulture in večina ima organizirane posebne dogodke, proste vstope... Tako smo na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana organizirali osnovnošolski kulturni dan. Pa mislite, da je kaj prilagojeno? Bera izbora je boga. Eno veččutno vodstvo ob 11h je že zasedeno, drugo je prilagojeno samo za starejše, torej gre lahko le naš 9. razred. In ostalo? Ostalo pa je v rokah naših razredničark. Daleč smo še od razumevanja problematike "neveljavnosti". 

Svet pod prsti

V torek so v Mestnem muzeju v kavarni (daleč stran od oči) po rahlo predolgem kulturnem uvodu odprli razstavo z naslovom Svet pod prsti, ki jo je pripravila Aksinja Kermauner. Razstava bo na ogled do 20. 12.
Razstavljene predmete so izdelali študentke in študenti Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru Univerze na Primorskem v letih 2011 do 2014 pod mentorstvom dr. Aksinje Kermauner (Metode dela s slepimi in slabovidnimi) in dr. Janje Plazar (Učenje naravoslovja v inkluzivnih oddelkih). Avtorske tipne slikanice so bile zasnovane v okviru projekta AKTIV, med seboj različnih, a enakopravnih (financiran iz strani Ministrstva za kulturo in EU, ESS skladi, prijavitelj društvo ŠKUC, vodja projekta Katja Sudec) - za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin in obiskovalci v sklopu ekipe AKTIV III pod mentorskim vodstvom dr. Aksinje Kermauner ter dr. Jerneje Herzog, avtorji pa so študentke in študenti Likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Mogoče ni čisto vse primerno za slepe, a presodite sami.

Cvet sodelujočih

Sebastjan Kamenik je odlično povezoval, Roman Zupančič pa zaigral

Kako nastane tipanka

Toliko časa že predavam o gradivu za slepe, pa tako malo tipank sama uspela narediti. Čas, čas. Berem in se izobražujem na temo sestavljanja zgodb in me je tako zmotiviralo, da imam kup listkov z zapisanimi idejami. A ob listkih se že slabo počutim. Teorija mi kar puhti ven skozi ušesa. Pa dajmo to teorijo malo v prakso spet spravit, da jo preverimo. 
Ne, sem si rekla, kar na delo se bom spravila. Drugače bom čez nekaj let lahko žalostno rekla: O to sem pa tudi jaz mislila narest!

Končno bodo gumbi, ki si jih spravljam že leta, prišli do izraza.V Müllerju sem si kupila rahlo oguljen foto album. Vmesni lističi na žalost ne gredo tako lepo ven, pa tudi cena na ovitku je potegnila barvo dol (ene študentke so sledi rešile s črnim lepilnim trakom). Toliko o mojem varčevanju. Ideja o zgodbi pa se je v glavi še naprej razvijala. Preštela sem liste v albumu, jih v mislih združevala, da so postali trši in ugotovila koliko enakih gumbov potrebujem za istega akterja. 

In borbo za glavno vlogo akterja z imenom Mala je dobil modri gumb!

To je bila nepravična tekma. Zmagal je le zaradi številčnosti. Obljubim drugim gumbom, da bodo tudi oni dobil zgodbo. Torej vzela sem vse ostale gumbe in jih vrgla na mizo, pa šivanke, sinove škarje in niti za vezenje.

Na računalnik sem napisala ogrodje in ga poslala dragemu, da mi ga pogleda. 

Zgodbo sem razdelila na ilustracije ter napisala kdo se v njih pojavi. Šele ko sem zapisala mi je začelo v glavi razbijati opozorilo, da prozorna barva ne bo dobra v kombinaciji s črno na temni podlagi .

Ob sestavljanju družine sem kmalu zelo načrtno začela razmišljati s katero barvo jih bom šivala in na kakšen način. Ob ilustraciji se lahko tako pogovoriš (in ta vprašanja sem tudi zabeležila) komu je Mala podobna in po čem ter komu so podobni njeni starši? In potem sem začela šivati, lepiti...

Predstavitev družine

Šivala in vozlala sem gumb po gumb.

Zalepila strani skupaj, da se vozli skrijejo in da list postane trši.

Trak sem kar požgala po robovih, da se ne para naprej.

Ali najdeš Malo? Čutiš razliko v temperaturi posameznih gumbov?

Najprej sem gumbe postavila na papir in uredila kompozicijo.

In potem našla enostavnejše šivanje gumbov - kar vse skupaj povežeš.

Temni in rdeči gumbi, katerih je več? In kje je Mala?

 So vse rdeče barve enake? Kaj pa temne, razločiš odtenke? Hude vaje vida. Pa nič politike prosim.

Koga je srečala?

itd... razčistit moram zgodbo, lepila mi bo zmanjkalo in je že naslednji dan, po mojem grem lahko spat.
Tekst moramo še skombinirat z vidnim tekstom (v povečanem tisku). To pomeni kar nekaj zafrnkacij na računalniku, tiskalniku in prob tiskanj na navadnem papirju, preden se  stvar zares natisne. Na tak način tudi ugotoviš, ali pride ves tekst na eno stran. Vidni tekst nad brajevim in ne čez.Ali gre v tiskalnik 160g, več? Kje dobiti pravo kremno barvo papirja?
Rezultat je simpatična unikatna knjiga, ki jo je lepilo in šivanje rahlo zmečkalo.

Predpriprava za inkluzijo - zgodovinski pogled

Osnove za inkluzijo v družbi naj bi se začele z Univerzalno deklaracijo človeških pravic iz leta 1948. Dokument so začeli sestavljati že leta 1946 pod vplivom grozot druge svetovne vojne.
Nato so na Svetovni konferenci o posebnih potrebah leta 1994, organizirani v Salamanci, Španiji ponovno potrdili, kar so že leta 1948 zapisali ter obnovili obljubo, ki je bila zapisana leta 1990 na Svetovni konferenci Izobraževanje za vse. Novosti, ki si jih lahko preberete v pdf formatu Salamanške izjave in okviru za akcijo pri izobraževanju posebnih potreb so predvsem da običajne šole sprejmejo vse otroke, ne glede na fizične, intelektualne, socialne, emocionalne ali jezikovne sposobnosti (stanja).
Nato je tu Dokument Izobraževanje za vse iz leta 2000.
Lizbonska strategija 2002
Konvencija o pravicah oseb s posebnimi potrebami, OZN, 2006

Pri nas pa
Bela knjiga o izobraževanju 1995
Zakon o OŠ iz leta 1996, 2004
Zakon o usmerjanju iz 2007, 2010, 2012, 2013

Nov pravilnik o pripomočkih

P R A V I L N I K o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila
objavljen v Uradnem listu št. 71/2014 z dne 03.10.2014
II. TEHNIČNI PRIPOMOČKI

2. člen

(upravičenci do tehničnih pripomočkov)

(1) Do tehničnih pripomočkov so upravičene senzorno ovirane osebe, to so slepe, slabovidne, gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe, ki lahko uveljavljajo pravice po predpisih, ki urejajo invalidsko ter zdravstveno varstvo in zavarovanje in te pripomočke potrebujejo v življenju za premostitev komunikacijskih ovir za omogočanje varnega in samostojnega življenja (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do tehničnih pripomočkov).

(2) Upravičenci do tehničnih pripomočkov lahko uveljavljajo pravico do posameznega tehničnega pripomočka, če izpolnjujejo pogoje, določene v tem pravilniku, in je tehnični pripomoček naveden na listi tehničnih pripomočkov, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

v listi so našteti naslednji naši pripomočki (prepisano): govoreči kalkulator, indikator svetlobe, prenosna elektronska lupa, sinteza slovenskega
govora, ura za slepe osebe, ura za slabovidne osebe, govoreči diktafon, govoreča osebna tehtnica, govoreča kuhinjska tehtnica, programski vmesnik za uporabo osebnega računalnika za slepe osebe, programski vmesnik za uporabo osebnega računalnika za slepe osebe, programski vmesnik za osebni računalnik za povečavo in branje, programski vmesnik za osebni računalnik za povečavo in branje, mobilni telefon, tablični računalnik, prenosni osebni računalnik.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=118993#!/Pravilnik-o-tehnicnih-pripomockih-in-prilagoditvi-vozila