BlindHow

Pa sem spet naletela na zanimivo stran. National Federation of the Blind (NFB) iz Utah, ZDA, oblikuje stran BlindHow.com, kjer lahko dobite in delite vse možne informacije na temo slepote in okvar vida.

Noč muzejev Tiflološkem muzeju Zagreb

Kulturniški vtisi izpod ZDSSS

Tokrat podajam link na kulturniške vtise, ki jkih je napisal Sebastjan Kamenik. Nanje se je možno tudi prijaviti preko e-maila ZDSSS.

Bontonček se predstavi

Ste že kdaj želeli slepemu pomagati čez cesto, pa niste vedeli kako in ste raje šli po svoje? Ali ste bili že kdaj v zadregi, ko ste se pogovarjali z nekom, ki jeclja, pa niste vedeli ali bi ugibali kaj želi povedati ali ne? Morda se je kdaj jezil na vas človek na vozičku, ker ste skočili po sendvič in parkirali na pločniku? Ali ste kdaj premišljevali zakaj ima kuža, ki ste ga srečali, na sebi plašč z narisano prečrtano roko?

Če ste na katero izmed zgornjih vprašanj odgovorili pozitivno, je projekt Bontonček za vas prava stvar. Ampak, kaj pa je Bontonček?

Bontonček je projekt, ki je pri društvu YHD - društvu za teorijo in kulturo hendikepa nastal v letu 2008. Ime je dobil po istoimenski knjižici, ki jo je izdala Zveza telesnih invalidov na Hrvaškem, na društvu YHD pa smo pridobili pravico za njeno širjenje po Sloveniji.

Knjižica Bontonček je zasnovana tako, da je v prvi vrsti namenjena mlajšim, čeprav je njeno sporočilo namenjeno prav vsem. 21 kratkih pravil spremljajo vabljive ilustracije. Pravila in ilustracije govorijo o tem kako ravnati, ko se srečamo s hendikepirano osebo ali z nekom, ki ima kakšno kronično bolezen ali pa govorijo o odnosu do tistih, ki imajo težave pri vzpostavljanju socialnih stikov. Hkrati z izdajo knjižice je zrasla tudi ideja o projektu, ki bi bil v prvi vrsti namenjen lažji integraciji hendikepiranih otrok v običajne šole, posredno pa vsem ostalim.

Projekt Bontonček je po dobrih štirih letih prisotnosti med ljudmi že dobro poznan. Največ delavnic izvedemo v Ljubljani, saj je Mestna občina Ljubljana pomemben sofinancer našega projekta, se pa radi podamo tudi kam drugam. Projekt Bontonček predstavljamo v osnovnih šolah, zaradi potreb, ki jih zaznavamo na terenu, pa ga širimo. Tako smo že drugo leto izvajali delavnice v četrtnih mladinskih centrih po Ljubljani, sodelovali smo s knjižnicami in Zvezo prijateljev mladine, pokukali smo v vrtce ter na različne festivale. Želimo pa si čimbolj priti v stik z ljudmi, saj je potreba po vedenju, ki ga širi Bontonček, velika.

Naše delo poteka v obliki delavnic, ki jih večinoma izvajamo hendikepirani izvajalci. To je posebna dodana vrednost projekta. Na delavnicah je pravilo, da se vpraša vse, dobrodošli pa so tudi kakršnikoli komentarji v zvezi z obravnavano tematiko. Z udeleženci se pogovarjamo o hendikepu in življenju hendikepiranih, s pomočjo različnih iger se posamezniki lahko vživijo v doživljanje hendikepiranih ali pa se preizkusijo kot njihovi osebni asistenti. Predvsem takrat, ko delamo z mlajšimi, se podrobneje ustavimo ob knjižici Bontonček. Med nami pa že nastaja sorodna knjižica, ki bo namenjena starejšim.

Res živimo v svetu, ko se zdi, da imamo na razpolago mnogo pripomočkov s katerimi lahko sami naredimo praktično vse. Po drugi strani pa mnogokrat opazimo, da smo vendarle bolj odvisni drug od drugega kot si želimo priznati. Zato je najbolje, da se čim bolje spoznamo in zaživimo drug z drugim. Prav k takemu sobivanju spodbuja tudi naš projekt Bontonček. Odzivi udeležencev naših delavnic so zelo pozitivni in priporočal jih bi tudi tistim, ki nas še ne poznate. Da nas boste lažje našli, pa sledi še spletna stran z vsemi potrebnimi informacijami.

www.yhd-drustvo.si/bontoncek

Viki Vertačnik

vodja projekta Bontonček

BRALEC ZASLONA NVDA SE JE NAUČIL SLOVENŠČINE

Z različico 2012.3 se je NVDA naučila govoriti tudi slovensko. To pomeni, da so vsi ukazi in sporočila, ki so povezana z bralcem zaslona sedaj v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bo sedaj namesto checked sintetizator spregovoril izbrano. Projekt slovenjenja je v testni fazi, zato napak ne izključujemo, kljub temu pa vas vabimo, da ta bralec zaslona preizkusite in uporabite, saj ima ta bralec zaslona na pram drugim precej prednosti. Nekaj je spodaj naštetih: - je zastonj, kar ne pomeni slabše kvalitete - je super odziven - je odprtokoden, kar pomeni, da lahko vsak pogleda v zgradbo in ga tudi po svoje dogradi in/ali izboljša - je lahek za uporabo - stopa v korak s časom - sodelujoči pri razvoju reagirajo na odkrite težave zelo hitro. Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na: http://www.nvda-project.org podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova: nvda_slo@googlegroups.com Zaradi preprečevanja neželjenih sporočil, se morate pred prvim pošiljanjem v skupino prijaviti in to storite tako, da vaš brskalnik usmerite na: http://groups.google.com/group/nvda_slo

Kindle v ameriških šolah? Ne, hvala!

Leta 2009 je bil predstavljen prvi tekst-v-govor Kindle e-bralnik, vendar ga slepi uporabniki niso mogli samostojno uporabljati. Pod pritiskom Avtorske agencije je nato Amazon dovolil nekaterim avtorjem izklopiti to funkcijo pri nekaterih knjigah. Amazon je vseeno želel razširiti uporabo Kindla na višjih šolah, a se je NFB pritožil in leta 2010 je Oddelek za izobraževanje in Oddelek za pravosodje opozoril institucije naj ne kupujejo tehnologije, ki ni dostopna vsem. V navodilih, ki so jih kasneje še dodali, se ta prepoved nakupa nedostopne tehnologije nanaša tudi na knjižnice in osnovne šole.
V letošnjem letu želi Amazon razširiti svoje Kindle bralnike in knjige v ameriške osnovne šole. V nekaterih primerih so jih donirali šolam, v drugih primerih pa so omogočili učiteljem preko sistema Whispercast, "razpečevanje" Kindle vsebine tudi na naprave, ki niso Kindle. Problem, ki nastane pri tem je, da Kindle naprave niti Kindle vsebina nista primerna za uporabo slepim in slabovidnim oz. ljudem, ki težje berejo, tudi, če so na napravah, ki drugače to omogočajo (recimo IPad). 
Šole so dolžne omogočati tehnologijo, ki je primerna za vse, zato danes, 12. 12. 2012, podporniki NFB protestirajo pred Amazonovim sedežem v Seattlu, Washington, z željo, da Amazon naredi Kindle knjige dostopne vsem ali pa odstopi od svoje namere, da se jih uporablja v učilnicah. BRAVO!

Povzeto po NFB
Trenutno se na Zavodu za slepo in slabovidno mladino dogovarjamo o donaciji IPada in upam, da bo uspešen dogovor.  

NFB

National Federation of the Blind omogoča svojim uporabnikov brezplačno poslušanje 361 časopisov. Pri nas so slepim v tekstovni obliki preko ZDSSS dosegljivi časopisi Delo, Dnevnik, Dolenjski list, Vzgoja in Aura. A glede na to, da ima večina časopisov svojo spletno stran in je naročnikom dosegljiva vsa tiskana vsebina on-line (je to res?), se res sprašujem, zakaj še ta tekstovna oblika. Verjetno zaradi slabe navigacije, o kateri govori nov članek na Matejinem blogu. Audio časopisi pa so simpatičen dodatek jutranjem kakavu.