Martin Jaedicke se je v reviji Review of the European Blind št. 1 letnika LIX iz leta 1988, na str. 32 opiše sliko nemškega slikarja Otta Dixa. Tokrat se je lotil biblične zgodbe ko Jezus ozdravi slepega. Oljna slika prikazuje Jezusa, ki fizično ozdravi slepega moža. Njegova glava, sklonjena nad slepega moža, zavzema večino slike. Svetniški sij je videti kot svetel ogenj in tako poudarja Jezusovo glavo in lase. Slepi mož je pristopil k Jezusu iz temnega zelenega ozadja. Nižji je od Jezusa, verjetno je padel na kolena in gleda gor proti Jezusu. Svetniški sij sije tudi nanj.
Ta tema ima že daljšo tradicijo slikanja. Že Otto Dix je isto temo uporabil tudi v litografiji. Temo so uporabljali pri okraševanju katakomb, do Rembrandta. Po tem je tema izginila iz evropskega slikarstva, ker ljudje niso več verjeli v čudeže.
Zakaj je Otto Dix se lotil te teme? Dix je bil v prvi svetovni vojni vojak in nato postal odločen vojni nasprotnik. Zato so ga v času fašizma preganjali. Tolažbo je našel v neke vrste krščanstvu. Kot ujetnik v francoskem koncentracijskem taborišču Colmar je tik pred koncem vojne za "hišnega" zdravnika, ki je bil sam neurejen, včasih slep in je po čudežu spregledal, naslikal na papir to moderno upodobitev čudeža. Neugodne razmere v taborišču niso zmanjšale njegove hvaležnosti, da se je osvobodil psihične in fizične grožnje fašizma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar