Vendar je ta svet poln tegob in nasprotovanj. V ospredju en nekaj prišepetava debelejšemu možakarju. Okoli je poplava ljudi, dobrih in slabih, lačnih ljubezni, gola ženska se dviga iz množice z dvignjeno baklo, druga ženska je vsa vesela, ker je dobila šopek rož, otrok drži mamo za roko, ena ženska pada z glavo navzdol... Za množico ljudi so različne stavbe, tena, na levi strani je ognjemet, na desni ena zvezda na temnem nebu.
Vendar te slepe ženske vse to nič ne moti, odstranjena je od vseh človeških zadev. Kakšno nasprotje. V svetu, kjer je vse privlačno ali odbijajoče, kjer ljudje potiskajo v to ali ono smer, kjer ni nihče sam, ali je slepa ženska lahko tista, ki je srečna? Mogoče zato, ker ne vidi? Kaj pa ali čuti vibracije, sliši hrup? Mogoče pa ne želi videti?
V umetnosti slepota večkrat nosi simbolični pomen. Mogoče Masereel ni želel prikazati prave slepe osebe; verjetno je želel pokazati nekoga, ki je duševno slep in ki išče srečo zunaj človeških izkušenj, daleč proč od stvari, ki se dotaknejo ljudi: lakota, ljubezen, družbeni boj, sreča, nesreča.
...
Ali večina človeške sreče se skriva v naključjih, ki jih stalno ogroža vojna, depresija, beda in obup? Masereel odgovori z lesorezom: Ne pomaga, da zapreš oči okoliščinam. Pridružiti se moraš boju, če želiš narediti ta svet bolj human."
Ni komentarjev:
Objavite komentar