AKTIV - Vabilo na usposabljanja

Spoštovani,

Z velikim veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na usposabljanjih, ki bodo potekala v okviru projekta AKTIV. Namen AKTIV-a je krepitev efektivnega vključevanja ranljivih družbenih skupin v kulturno življenje in družbo nasploh. Motivacijsko izhaja iz projekta SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture, ki se je odvijal leta 2011/2012. Tako program temelji na evalvacijah lanskoletnega projekta in izraženih potrebah uporabnikov, kakor tudi na podlagi anketnega vprašalnika, izvedenega med kulturnimi delavci.

Projekt je hkrati namenjen ranljivi družbeni skupini – osebam z invalidnostjo, s poudarkom na slepih, slabovidnih in gibalno oviranih ter kulturnih delavcih, zaposlenih v kulturnih institucijah kot tudi samozaposlenih in študentih podiplomskih smeri, ki bi se radi poklicno profilirali za delo v kulturnih institucijah.

Prva usposabljanja projekta AKTIV se začenjajo jeseni, natančneje 4. in 5. oktobra.

Prva usposabljanja bodo zaradi splošnih potreb poglobljeno namenjena projektnemu menedžmentu in s temkrepitvi administrativne usposobljenosti vključenih v projekt. V nadaljnjem usposabljanju bomo poglobiliznanja s področja dela s slepimi in slabovidnimi ter osnovne prilagoditve za delo z njimi. Pretežni del projekta bo namenjen uporabi umetniškega jezika za razvoj gradiv in metodologij za usposabljanja na področju kulture, za pripadnike ranljivih skupin, slepe in slabovidne in izhajajoč iz zakonitosti sveta slepih in slabovidnih za druge družbene skupine, z namenom spodbujanja drugačnega dojemanja kulturnih dobrin in sveta nasploh.

Sočasno bo ena izmed aktivnosti namenjena skupinskemu delu kot metodi spodbujanja tolerantnosti in kombiniranja različnih pogledov v korist razvoja novih metodologij. Ob koncu bodo delovne skupine znotraj kulturnih institucij preverjale učinkovitost razvitih metodologij in tako pripomogle k ustvarjanju novega občinstva, odpiranja novih obzorij tradicionalni publiki in bodo vzpodbudile nov tip kulturnega delavca.

Aktivnosti bodo izvedene v naslednjih oblikah usposabljanj: predavanja in delavnice ter strnjeno, v obliki strokovnega simpozija in v delovnih skupinah, torej v praksi.

Na simpoziju in usposabljanjih bodo nastopili domači in tuji predavatelji, med njimi Claudia Hummel, odgovorna za pedagoške programe na Documenti, dr. Aksinja Kermauner, dr. Evgen Bavčar, prof. Črtomir Frelih, prof. Robi Kroflič z domačimi primeri dobre prakse uporabe umetniških jezikov v izobraževanju, ter drugi strokovnjaki.

Ker je umetniški jezik univerzalen in predstavlja možnost več-čutnega dojemanja, bo delo v delovnih skupinah namenjeno razvijanju več-čutnega pristopa.

V zaključku bomo v javnosti okviru vzpostavljenih delovnih skupin ponudili razvite strategije ter iskali možnosti nadaljnjega delovanja po zaključku projekta.

Vse, ki jih omenjena problematika zanima, vabimo k sodelovanju in k prijavi na usposabljanja:

http://www.so-delujem.com/projekti/aktiv/prijave-za-usposabljanja-355/

Dodatne informacije o vsebinah in časovnem poteku lahko dobite na spletni strani: www.so-delujem.com/aktiv

ali preko e-naslovov: aktiv@so-delujem.com in infoaktiv@so-delujem.com

(Katja Sudec: programski in organizacijski vodja; Karmen Bajec: asistentka programski in organizacijski vodji).

Prijavite se lahko do srede 2. oktobra 2013 ter na posameznih usposabljanjih. Za usposabljanja in delo v posamezni delovni skupini je treba obiskovati 70 % celotnega programa. Lahko pa se tudi prijavite samo na določena predavanja oz. delavnice.

Prisrčno vabljeni!

SPOZNAJTE KNJIŽNICO V TEMI

Ste že kdaj pomislili, kako bi v knjižnici našli priljubljeno knjigo, če bi vam s prevezo zakrili oči in vam prepustili, da se na poti do knjižnih polic zanašate samo na belo palico in izostrenost? Slepim in slabovidnim je običajni, črni tisk, nedostopen za branje, zato potrebujejo gradivo v drugih oblikah – v zvoku, brajici in povečanem tisku. V okviru dogodka Knjižnica v temi bodo imeli obiskovalci priložnost pobliže spoznati omenjena gradiva, se preizkusiti v branju na malo drugačen način.

Vabimo vas, da se nam v soboto, 5. oktobra 2013, med 10. in 14. uro pridružite v Mestni hiši v Ljubljani, si za nekaj minut na oči nadenete prevezo in ob pomoči izkušenega spremljevalca vstopite v nekoliko drugačno knjižnico.

Na preizkušnji se nam bo pridružil tudi ljubljanski župan Zoran Janković (ob 13:30 uri). Temo dogodka smo izbrali v luči projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo RS in s katerim želimo zagotoviti pogoje za delovanje osrednje knjižnice slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja. Dogodek bo potekal v okviru projekta Odprte hiše Slovenije, ki ga organizira Center arhitekture. 

V Mestni hiši se bo ob sodelovanju Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana predstavljalo tudi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki bo opozarjalo na ovire, s katerimi se srečujejo v grajenem okolju. Obiskovalci bodo v atriju Magistrata lahko z invalidskim vozičkom preizkusili, kaj v praksi pomenijo nepravilen naklon klančine, preširoke reže, preozka vrata in podobne ovire. V primeru lepega vremena bodo lahko nekatere ovire ob 10. ali 12. uri skupaj z uporabniki invalidskih vozičkov izkusili tudi po ljubljanskih ulicah.

Azra Seražin, tajnica ZDSSS Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Razstava Novo mesto 1848-1918

Nek četrtek v avgustu smo se z otroki odpravili v Novo mesto na zgoraj omenjeno razstavo. Zmešali smo malo zabave z službo, pa je zopet bil uspešen podvig. 
Na ta oblačen dan smo našli parkirni prostor čisto sredi centra, kjer je igrala prijetna živa jazz glasba. Potem smo odjadrali do cerkve na vrhu, kjer nas je pričakala bučna glasba orgel nekoga, ki je vadil. Naš Erik je bil kar malo prestrašen. Do muzeja pa sta nato spet le še dva koraka navzdol. Družinska karta je prišla 10€ (ne vem točno, je plačal mož). Bili pa smo pravi osamelci v muzeju.
Razstava se je odprla že novembra 2011 in bo na ogled še celo leto do 31. decembra 2014. Zanimivo prikazuje zgodovino mesta v obdobju konca 19. st. z veliko artefakti, slikami in že skoraj preveč podatki za navadne ljubitelje zgodovine. Na začetku nam je gospa odprla orkestrion, ki je zaigral Radetski marš. Občudovali smo to napravo, ki lahko zaigra 9(?) skladb s pomočjo valja, činel, bobna in triangla.

Kar me je ob reklamiranju najprej zmotilo je bila uporaba brajice v oblikovalske-okraševalne namene. 

A zdaj po ogledu razstave nekako vidim poanto, da so želeli (verjetno prvo svojo tako razstavo) opozoriti ljudi, da so nekaj "končno" prilagodili tudi za slepe (v knjigi obiskov, so ljudje ganjeni, da se to da). Tako se brajica pojavi vidna v samem napisu imena razstave ter kot oznaka ob slikah (ter seveda kod prava brajica). Hecno, ampak te pikce, ki so jih uiporabili pri označevanju slik in pripadajočega teksta, so mene čisto zmedle, pa lahko rečem, da brajico drugače normalno berem z očmi. 
Za slepe je zelo dobro prilagojena. Vodilna črta te vodi cik cak po razstavnem prostoru. Na vsakem panoju je odprtina, kjer si lahko izbrani predmet potipaš. 

Kar me je prijetno presenetilo je bilo to, da so kopije predmetov naredili iz podobnih materialov in so že po temperaturi zelo zanimive za dotikat. Sprašujem se, če bi bilo možno si nekatere kipe tudi potipat, če bi vedeli, da ste zares slepi. Mi si jih nismo upali. Na koncu te pričaka mala temna soba, kjer s pomočjo bele palice preizkušaš svojo orientacijo v prostoru in se izmikaš trem nastavljenim večjim objektom. 

Z orientacijo po prostoru, pripomočki za enostavno pisanje, ki so predstavljeni v naslednjem prostoru tako poskušajo prikazati svet slepih. Aja, otroci pa potem hop na računalniško igro, ki je takoj zraven.

Razstavo zelo priporočam!

Bi bili akter v filmu?

Matija Kogoj, študent višje strokovne šole v Sežani, želi s slepo ali slabovidno osebo posneti dokumentaren film.

Film bi moral biti posnet do 10.8.2013. Snemalo bi se tri do štiri dni po Ljubljani, večinoma na prostem v jutranjih in večernih urah.

Za kratek film, torej 15-30 minut posnetkov bi moral osebi slediti skozi dan in posneti njeno početje. Namen je ta, da je le prisoten pri dogajanju in bi čim bolj neopazno opravil svoje delo. Poleg tega, bo morda potrebno posneti še nekaj krajših, igranih prizorov. Sledil bo razgovor z osebo o njenih občutkih in doživljanju sveta.

V dokumentarnem filmu ga zanimajo predvsem občutenja in doživljanje sveta slepih ali slabovidnih. Meni, da se je večina ljudi pričela preveč znašati na vid kot sredstvo za preživetje in delovanje; največ oglasov je vizualnih in na tem je narejeno največ študij, vse več naprav sloni izključno na vidu (ironično telefoni na "dotik"), za prehrano je bolj pomembna vizualna užitnost od dejanskega okusa... videti hoče spremembe zadnjih ~10 let s stališča nekoga, ki "vidi" tisto, česar mi več ne.

Želi si delati z osebo, ki je pripravljena spregovoriti o svojem videnju in doživljanju sveta.

Film bi bil last šole in naj ne bi bil objavljen zunaj učilnice.

Njegovi kontaktni podatki so dosegljivi pri avtorici tega bloga.

Can Blind People Draw?

Kot učiteljica likovne vzgoje, so mi ti pogledi kar blizu.

A spasso con le dita

povezava

• Soffio di vento, Elisa Lodolo (Italia),

• Ho un po’ paura, Laure Constantin (Francia),

• Giorgetto l’animale che cambia aspetto, Claudette Kraemer (Francia),

• Tutt’altro, Antje Sellig (Germania),

• Versi tra versi, Anette Diesen (Norvegia).

 Tipne ilustracije istih velikosti so izdeli priznani italijanski ilustratorji. Zgornjo z naslovom Mano (roke) je izdelal Fanny Pageaud, spodnjo Insieme (skupaj) pa Francesca Pirrone.

Kaj se skriva v luknjah? 

Multisenzorni otočki za ustvarjanje.

Kako postavljamo brajico.

Mize polne različnih tipnih materialov, škarij in lepil.  

Moja družina na srečo uživa, ko jih moja služba notri potegne.

Pietro Vechiarelli, organizator razstave, v pogovoru z mano.

Po prostoru z prsti je razstava najboljših tipnih slikanic v Italiji in še mnogo več. Je prikaz nacionalnega projekta, ki se je začel leta 2010 in ga podpira Enel Cuore. Do sedaj so naredili po 1000 izvodov vsake od petih naslovov tipnih knjig (med katerimi je bila ena tudi častno omenjena na Typhlo & Tactus). Razdelili so jih inštitucijam, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi (bolnice, knjižnice -  a žal ima Italija 4000 knjižnic). Naklada je ogromna, če pomislimo, da so vse ilustracije izdelane ročno. Najbolj ponosni pa so na nagrado, ki jo podeljuje nacionalni projekt branja staršev v predšolskem obdobju.
Pet knjig:

Nekatere so bile napisane za slepe, druge pa za vse, a je zgodba in ilustracije take, da se jih da prilagoditi slepim. Razstava se bo selila po Italji še v letu 2014, a trenutna postavitev v Questuri v Trstu (levo od Piazze del Unita, če je morje za tabo), nam je najbližja. 

Na majhnem prostoru policijske uprave (Questura) je bila skupaj z razstavo del priznanih italijanskih ilustratorjev tudi ustvarjalnica.

Razstava je bila organizirana tudi v povezavi 100 letnice Rittmayer inštituta v Trstu ter srečanja direktorjev vseh Inštitutov za slepe v Italiji, ki poteka v tem času v Trstu. Odprta pa bo do ponedeljka, 8. 7. 2013.
Mogoče, če najdemo sponzorje, nam uspe razstavo pripeljati tudi do Zavoda. In mogoče, nam uspe tudi naše ilustratorje zanimirat pri izdelavi teh tipnih podob. Kar je dobro za slepe, je dobro za vse!

Describing Colors To Blind People