Večutno zaznavanje je po definiciji že tisto zaznavanje, kjer uporabiš najmanj dva čuta (to je iz pedagogike). Kar nas lahko vodi v to, da še vedno zelo osiromašeno spoznavamo svet skozi vid in sluh. Torej bi pravo veččutno zaznavanje v resnici moralo biti kot vsečutno zaznavanje. Prevezo uporabimo v primeru, ko želimo predstaviti nek problem striktno skozi druga čutila, opozoriti na podrugačenje predstav, ki jih na ta način dobimo, ali pa, če bi želeli na hitrico predstaviti še svet slepih. Pri tem moramo obiskovalce/udeležence opozoriti, koliko časa bo to delo s prevezo trajalo in predšolski otroci morajo pri tem imeti posebno dovoljenje, da lahko kukajo, saj se večina boji biti v temi.
Zadnje veččutno vodstvo, ki sem ga doživela z družino je bilo V Mestnem muzeju po razstavi Kolo v sklopu projekta Aktiv. Vodili sta Katrin in Ana. Sama razstava obsega tri okrogle prostore vizuialno postavljenih stvari iz časa koliščarjev in mislim, da če bi imeli le samostojen ogled, bi celoten ogled trajal 5 min. Zdivjali bi skozi in ostalo nam ne bi nič. Popolnoma vizualna razstava zahteva malo več interakcije za nas navadne smrtnike.
Veččutno vodstvo nam je najprej (ti, ti Nina, ker nisi poslušala navodil na začetku) v prvi sobi rahlo zmedeno predstavilo časovni trak (vizualno popolnoma nezanimiva soba, tako da, dekleti sta vseeno naredili čudež). Druga soba je bila na račun spoznavanja življenja v času, ko so uporabljali to kolo, polna različnih čutnih zaznav: od vonja, okusa, kinestetičnih prizkusov, samega tipa in vse je bilo seveda stalno pospremljeno z zvokom. Zadnja soba je KOLO. Zastraženo kolo. Kolo staro 5200 let, najdeno pri Vrhniki. Na srečo so bili pri Aktivu pripravljeni. Pa smo otipali potopljeni les, maketo kolesa... Ker je našo punco zelo zanimalo še 2. nadstropje, smo po čisti sreči našli še sobo za eksperimentiranje (zopet, verjetno spodaj nismo poslušali, kam naj bi še šli, pa najbrž ima to marsikatera družina problem s tem, ker starše skrbi, da otroci ne poslušajo, sami nehajo poslušat, ko jih opozarjajo). Soba polna stvari, ki sodijo v koliščarsko obdobje: smo tkali, predli, mleli žito in kamne, delali luknje v kamen, risali na stene, delali ograje...
Razstavo zelo priporočam prav z veččutnim vodstvom! Razstava bo na ogled le še do aprila 2014.
“Challenges is what makes life interesting and overcoming them is what makes life meaningful.” – Joshua J. Marine
nedelja, 29. december 2013
ponedeljek, 23. december 2013
Predstavljanje slepim
Razmišljala sem o tem, kako se predstavljati slepim. Zdaj sem že večkrat slišala, da so se ljudje predstavili približno takole: Sem Nina, visoka 170 cm, imam roza pulover in modre hlače, kratke rjave lase ter očala.
Kaj imajo slepi od te predstave? To je predstava, ki jo dobimo mi videči, ko nekoga najprej vidimo. Slepi dobijo predstavo iz glasu, ki pove, kakšne volje smo, smo samozavestni... Glas ponavadi ne znamo vsi tako dobro strenirat in hitreje pove resnico. Pa če bi se nekdo vseeno želel predstaviti z opisom imam naslednje pomisleke:
Kaj imajo slepi od te predstave? To je predstava, ki jo dobimo mi videči, ko nekoga najprej vidimo. Slepi dobijo predstavo iz glasu, ki pove, kakšne volje smo, smo samozavestni... Glas ponavadi ne znamo vsi tako dobro strenirat in hitreje pove resnico. Pa če bi se nekdo vseeno želel predstaviti z opisom imam naslednje pomisleke:
- cm popolnoma nič ne pomenijo, velikost osebe, ali predmeta se pove v primerjavah, saj tudi mi videči ocenjujemo velikost v primerjavah (recimo, ta predmet je velik toliko kot en prvošolček, do vašega pasu...).
- Barve so postranskega pomena. Nekaj pomenijo mogoče le kasneje oslepelim ljudem. Predstavite svojo obleko v materialih: Imam volneno jopico, jeans hlače, kratke žimnaste lase (uf, ne vem če bi rada vedela za to podrobnost).
- Dotik? Kaj pa vem, če bi se vsak človek želel nekoga dotakniti (recimo po obrazu). Dotik sočloveka je v našem okolju skoraj tabuizirana zadeva (kdaj ste nazadnje objeli prijatelja? OK, zdaj so prazniki, pa je mogoče objemanja več). Podajamo si roko in to je maksimum, pa še to ne z vsako osebo. Slep pri rokovanju opazi vašo konstitucijo (sploh če mu zdrsne druga roka do vašega komolca), samozavest prijema. Toda kdaj se rokovati? S kom glede na status v družbi? Po moje rokovanje ne sme biti nasilno, v skupini, samo za to, da bi se rokovali. Bi se kot vodič skupine rokovali z vsakim, mu dovolili dotik sebe? Dotakniti se osebe preden z glasom poveste, da ste v bližini, pa je drug problem. Tako, kot če bi bili sami v kleti, elektrike ni, pa kar naenkrat zaslišite glas. Po moje bi vas kap. Z glasnejšo hojo (štorkljanjem s petkami), mogoče celo z kašljem, lahko opozorite slepo osebo, da prihajate v bližino. Nikar se ga ne dotaknite ter šele potem spustite glas. Najprej glas, potem dotik (če že mora bit - vprašajte se, zakaj je potreben dotik, mogoče zato, da mu predate kak predmet v roke?)
torek, 10. december 2013
Veččutna vodstva po razstavi Kolo 5200
V decembru vas z veseljem vabimo na veččutni participativni vodstvi po razstavi Kolo 5200 v Mestnem muzeju Ljubljana.
Veččutni vodstvi bosta potekali v:
- četrtek, 12. 12. ob 19:00 uri
- nedeljo 22. 12. ob 11:00 uri
»…v razstavni prostor bomo vstopili z zavezanimi očmi. Hodili bomo v koloni pri čemer se bomo z desno roko držali osebe pred seboj, z levo roko pa se bomo opirali ob steno prostora…«
Navodilo vodičke Katrin Modic ob izvajanju veččutnega vodstva ob Ta veselem dnevu kulture
Tekom enournega vodstva se bomo podali v daljno preteklost. Preko vonjanja zelišč, okušanja hrane, preko tipa in sluha bomo spoznavali skrivnostni svet koliščarjev, njihove običaje in vrednote. Vodstvo bomo strnili z ogledom najstarejšega odkritega lesenega kolesa na svetu. Ob tem bomo pobliže spoznali v čem je skrivnost impresivne tehnološke dovršenosti eksponata, metode datiranja ter postopek konservacije.
Vodita: Ana Krepel - Velimirović in Katrin Modic
Vstopnina: 7,5 € na osebo; 5 € za osebe s senzornimi ali gibalnimi oviranostmi
Veselimo se vašega obiska,
Ekipa Iniciative SOdelujem v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana
četrtek, 5. december 2013
Veččutno vodstvo po razstavi Vrata
Avtorica razstave Polona Sketelj
V četrtek, 5. decembra je Slovenski etnografski muzej predstavil projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupnam. Projekt želi prvenstveno usposobiti pripradnike ranljivim skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi in invalidi, mladi diplomanti - iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za delo v kulturnih ustanovah ter v sodelovanju z njimi razviti različne programe, ki so tudi namenjeni ranljivim skupinam. Projekt poteka v:Narodnem muzeju Slovenije,
Prirodoslovnem muzeju Slovenije,
Prostorski in simbolni prehodi življenja.
Muzeju novejše zgodovine Slovenije,
Slovenskem gledališkim muzejem,
Tehniškem muzeju Slovenije in
Narodni galeriji.
Po predstavitvi pa nas je avtorica razstave (se je prav čutilo navdušenje) Polona Sketelj, vodila po razstavi Vrata - Prostorski in simbolni prehodi življenja. Vodstvo je bilo veččutno in ga je prirpavila v sodelovanju z Aksinjo Kermauner. Da bi si lažje predstavljala, sem tudi sama imela prevezo čez oči ter rokavice. Ker nisem ravno trenirana v tipanju, so mi bile nekatere stvari težje za prepoznat (recimo kaki reliefi), a vonji, zvoki, pa tudi grobost oblike ter samo vodstvo je bilo ODLIČNO. Razstava omogoča ogled na različnih nivojih "znanja". Zelo priporočam.
sreda, 4. december 2013
Bralna uprizoritev Veliki briljantni valček
Mestno gledališče Ljubljansko nas vabi na bralno uprizoritev Veliki briljantni valček, ki bo na sporedu v ponedeljek, 9.12., ob 16.uri.
Vljudno vabljeni!
Drago Jančar
Veliki briljantni valček
1985
Bralna uprizoritev
Bralna uprizoritev
Predstava traja 1 uro in nima odmora.
- RežiserkaI ra Ratej
- Lektor Martin Vrtačnik
- Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
- Simon Veber / Drohojowski Uroš Smolej
- Klara Mojca Funkl
- Ljubica Jana Zupančič
- Volodja Primož Pirnat
- Doktor Gašper Tič
- Emerik Boris Ostan
- Savel Pavel Jožef Ropoša
- Starejši izvedenec za metafore Janez Starina
- Mlajši izvedenec za metafore Boris Kerč
- Kapetan/Doberman Jurij Drevenšek
- Bolničar Jaka Lah
- Didaskalije bere / Martin Vrtačnik
Drama o konfliktu med posameznikom, njegovimi hotenji in svobodno voljo, ki se zoperstavi sistemu in je deležen popolne osebnostne prevzgoje v psihiatrični ustanovi Svoboda osvobaja.
petek, 29. november 2013
Veččutna vodstva po razstavi Kolo 5200
Ta veseli dan kulture
Spoštovani,
Na veseli dan kulture, 3. decembra vas z veseljem vabimo na veččutna participativna vodstva po razstavi Kolo 5200 v Mestnem muzeju Ljubljana.
Veččutno vodstva bodo potekala ob:
- 11:00 uri
- 18:00 uri
Skrivnostni svet koliščarjev… Kako so živeli? Kakšen je bil njihov vsakdanjik? Je bil podoben našemu? Kakšne so bile njihove vrednote in običaji?
Tekom enournega vodstva si bom skupaj z obiskovalci zastavljali takšna in podobna vprašanja. Podali se bomo v daljno preteklost ter se preko vonjanja zelišč in živeža, spoznavanja materialov, ki so jih uporabljali pri gradnji kolišč skušali približati času življenja koliščarjev.
Vodstvo bomo strnili z ogledom najstarejšega kolesa na svetu. Ob tem bomo pobliže spoznali v čem je skrivnost impresivne tehnološke dovršenosti eksponata, metode datiranja ter postopek konservacije.
Vodita: Ana Krepel - Velimirović in Katrin Modic
Veselimo se vašega obiska,
Ekipa Iniciative SOdelujem v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana
Veččutno vodstvo je zasnovano na način, da obiskovalci tekom vodstva uporabijo vsa čutila: sluh, vid, vonj, okus, tip, pri dojemanju razstavnih eksponatov. Namenjeno je širši publiki.
Posebne prilagoditve, ki smo jih pripravili vzporedno z vodstvom so namenjene slepi in slabovidni publiki v okviru zagotavljanja splošne dostopnosti.
Več o metodi veččutnega vodstva ter navodila za dostopanje do razstavnih prostorov si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Veččutna vodstva potekajo v sklopu vseslovenskega dogodka Ta veseli dan kulture pod okriljem Ministrstva za kulturo. Vstop je brezplačen. Dobrodošli!
četrtek, 21. november 2013
Bralne uprizoritve v Mestnem gledališču Ljubljana
V Mestnem gledališču Ljubljana imajo enkrat emsečno bralno uprizoritev, na katero vabijo vse, ki so že siti vizualij, sevweda pa tudi slepe in slabovidne. Ko ti enkrat sede samo tekst...
Naslednja bralno uprizoritev Hamlet, bo na sporedu v torek, 26. novembra, ob 16. uri v Studiu MGL.
Vljudno vabljeni!
Bralna uprizoritev
Naslednja bralno uprizoritev Hamlet, bo na sporedu v torek, 26. novembra, ob 16. uri v Studiu MGL.
Vljudno vabljeni!
Bralna uprizoritev
William Shakespeare
Hamlet
The Tragedy of Hamlet, Prince of Denmark, 1603
Premiera: 26. november 2013
Prevajalec Oton Župančič
Režiserka Ira Ratej
Lektor Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
Nastopajo
Klavdij Boris Ostan
Hamlet Matej Puc
Polonij Milan Štefe
Horatio Jure Henigman
Laert Domen Valič
Gertruda Mojca Funkl
Ofelija Nika Rozman
Duh, Fortinbras Jožef Ropoša
Rozenkranc, Prvi grobar Gašper Tič
Gildenstern, Drugi grobar Gregor Gruden
Marcel, Voltimand, 3 igralec – Lucijan v igri, Duhovnik Boris Kerč
bernardo, 1. igralec – Kralj v igri, Stotnik, Mornar Gaber K. Trseglav
Rejnaldo, 2 igralec – Kraljica v igri, Sel, Osirk Jernej Gašperin
Didaskalije bere Martin Vrtačnik
sobota, 16. november 2013
Od gotike do historizma
Celje, Celje šampion! Koliko kipov po samem Celju!
Tokrat smo si ogledali razstavo v Pokrajinskem muzeju v Celju (Trg Celjskih knezov 8): Od gotike do historizma po korakih. Avtorica razstave, ki je tudi bila naša kustosinja, je razstavo prilagodila slepim in slabovidnim. Zelo smo uživali ob tipanju predmetov, ki so nam bili na razpolago (zelo so se potrudili) tisti, ki imamo pa še malo ljubiteljske navdušenosti nad starimi rečmi pa tudi z očmi.PRIPOROČAM!
Pot do muzeja pa je rahlo nepregledna, neka ulica se prenavlja, a vse odtehta ogled razstave.
Prilagojena slika Sisi je diplomsko delo Tjaše Krivec.
ponedeljek, 11. november 2013
Tipna maketa Ljubljanskega gradu
Večja dostopnost kulturnih dobrin je ena pomembnejših strateških usmeritev mestne kulturne in socialne politike, še posebej takrat, ko govorimo o fizični in senzorni dostopnosti za skupine obiskovalcev z različnimi oviranostmi. Zato je dal mestni Oddelek za zdravje in socialno varstvo pobudo za izdelavo tipne makete. Na Oddelku za kulturo so se odločili, da bi bil za tovrstno maketo najbolj primeren Ljubljanski grad, ker ima v Ljubljani največ obiskovalcev.
Izvedbo tipne makete je prevzel Ljubljanski grad, ki je sodeloval z arhitekturnim birojem Ambient in podjetjema RPS in Livartis. Maketa je ulitek v bron in poleg legende v latinici vsebuje še legendo v Braillovi pisavi.
preneseno iz:
sobota, 19. oktober 2013
Zlatorogova pravljična dežela
Lepo soboto in nekaj družinskih obveznosti, sem izkoristila tudi za ogled Zlatorogove pravljične dežele v Ukancu, na koncu Bohinja. To je sedem igralnih postaj, ki so povezane s sedmimi čustvi, sedmimi čutili (poleg znanih pet še ravnotežje in gibalni tip), sedmimi različnimi bohinjskimi pravljicami. Otroka sta uživala. Ob opazovanju njunega igranja in raziskovanja sem pomislila, da so ta igrala, ta pot, primerna tudi za slepe otroke. Boste poskusili?
Za eno tako uživancijo potrebujete čas, lep dan, dobro voljo, otroke (lahko pa tudi brez), ki naj bodo športno oblečeni, malica (predzadnja postaja v bližini gostiča Erlah je temu namenjena), lopatke so bile v peskovniku, fotoaparat v torbici. V turističnih objektih naokoli lahko kupite malo knjižico s pravljicami in dodatnimi navodili (1,5€), kamor lahko tudi žigosate štampiljke ko opravite posamezno postajo. Začne se zadaj za hotelom oz. nasproti pizzerije, konča pa pri Erlah.
No, vsako potovanje se začne že doma. Lahko pa vključite v pot tudi kako ladjico. Pravljično deželo so naredili v sklopu Slow tourism projekta Italija-Slovenija. Pripravila sta jo OŠ Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica vrtec Bohinj in Turizem Bohinj.
Za eno tako uživancijo potrebujete čas, lep dan, dobro voljo, otroke (lahko pa tudi brez), ki naj bodo športno oblečeni, malica (predzadnja postaja v bližini gostiča Erlah je temu namenjena), lopatke so bile v peskovniku, fotoaparat v torbici. V turističnih objektih naokoli lahko kupite malo knjižico s pravljicami in dodatnimi navodili (1,5€), kamor lahko tudi žigosate štampiljke ko opravite posamezno postajo. Začne se zadaj za hotelom oz. nasproti pizzerije, konča pa pri Erlah.
No, vsako potovanje se začne že doma. Lahko pa vključite v pot tudi kako ladjico. Pravljično deželo so naredili v sklopu Slow tourism projekta Italija-Slovenija. Pripravila sta jo OŠ Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica vrtec Bohinj in Turizem Bohinj.
torek, 15. oktober 2013
Dan bele palice
Spodnji zapis je Zavod za slepo in slabovidno mladino poslali na šole po Sloveniji.
Spoštovani
ravnatelj, ravnateljica!
Spoštovani
učitelj, učiteljica!
Spoštovana
učenec, učenka!
15. OKTOBER
je MEDNARODNI DAN BELE PALICE
dan, ki ga posebej namenjamo slepim in slabovidnim.
Naše vrtce in šole obiskuje veliko slepih in slabovidnih otrok in učencev.
Nekateri so mogoče prav na vaši šoli.
Pa smo seznanjeni s tem kako živijo, se učijo in
zabavajo?
Ob dnevu bele palice vas prosimo, da s svojimi
učenci na eni od razrednih ur spregovorite tudi o njihovem življenju, nujnih
prilagoditvah okolja in pripomočkih, ki jih uporabljajo.
V pomoč vam je lahko naslednji zapis in ogled
posnetka na naslovu http://www.vistars.org/?p=494
Za uvod pa predlagamo poslušanje pesmi Ljubezen na
prvi dotik, ki so jo pred leti posneli slepi učenci Zavoda za slepo in
slabovidno mladino z znanim slovenskim bendom. https://www.facebook.com/photo.php?v=10202456422954660
BELA
PALICA
Bela palica se je kot simbol slepote med slepimi
uveljavila že v 20. letih preteklega stoletja.
Za "izumitelja" bele palice velja slepi britanski fotograf
in glasbenik James Biggs, ki je oslepel zaradi nesreče. Svojo palico je že leta
1921 pobarval z belo barvo, da bi ga motoristi med prečkanjem ceste hitreje
opazili.
Uporabo bele palice so izpopolnili v
Združenih državah Amerike pri delu s slepimi veterani iz druge svetovne vojne
in uveljavili metodo, po kateri se belo palico uporablja kot podaljšek roke za
zaznavanje predmetov in ovir, ki se nahajajo pod višino pasu.
Uporaba bele palice se je počasi razširila in postala mednarodno
priznana. Tako je 15. oktober leta 1964 razglasil ameriški predsednik Lyndon B.
Johnson za dan varnosti z belo palico.
Leta 1970 pa je mednarodna zveza slepih isti dan razglasila za mednarodni dan bele palice. Leta 1976 je
bela palica z rdečimi črtami postala tudi standardni pripomoček.
BELA PALICA
Je občutljiv in varen pripomoček, ki služi kot antena oz.
podaljšek roke za prepoznavanje in lociranje ključnih predmetov v okolju, ovir,
strukture tal, vzpetin in podobnega. Gre za pripomoček, ki simbolizira osebno
neodvisnost slepe osebe in sočasno opozarja druge, da je njen uporabnik slep in
ima zato posebne potrebe in pravice.
Razvoj
novih tehnologij je omogočil tudi izboljšave tega zelo enostavnega pripomočka.
Pričele so se uvajati tudi elektronske naprave, ki se vgrajujejo v belo palico ali
pa delujejo v kombinaciji z njo kot nov pripomoček. Take bele palice omogočajo zaznavanje
predmetov ne le pod višino pasu, temveč tudi v višini prsi in glave. Tovrstne
bele palice imenujemo ultrazvočne palice.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa,
da morajo vozniki motornega vozila, kolesa ali pešec biti posebej pozorni na
uporabnika bele palice, četudi bi ta nehote kršil predpise. Zakon pa obvezuje
tudi slepo/slabovidno osebo, ki gre sama na cesto, da stori vse, da ne ogroža
varnosti v cestnem prometu. To pomeni, da je usposobljena za uporabo bele
palice, preden gre sama na cesto. Udeleženec v prometu mora na eni strani znati
uporabljati belo palico, po drugi strani pa mora poznati in upoštevati cestno
prometne predpise.
Slepi učenci z belo palico
Slepi otroci se
hoje z belo palico pričnejo učiti že v vrtcu. Takrat se z njo igrajo, omogoča
pa jim predvsem spoznavanje okolja in varnost. Ko pričnejo hoditi v osnovno
šolo je učenje že bolj zahtevno. Učijo se pravilnih tehnik, ki jih uporabljajo
v hodnikih šol, v razredu, pri hoji po stopnicah, pri hoji v urejenem zunanjem
okolju ali pa na stezicah in makadamskih poteh. Obstaja več vrst belih palic,
ki so oblikovane za različne namene. Posebno pozornost morajo nameniti hoji v
prometu, prečkanju cestišč, kolesarskim stezam, semaforiziranim križiščem. Zelo
dobro se morajo naučiti poslušati promet in oceniti hitrost vozil. Mnogi otroci
imajo tako okvaro vida, da v mraku ali zvečer ne vidijo, preko dneva pa nimajo
težav, zato belo palico uporabljajo le v prometu. Tako si pomagajo, da
samostojno in varno opravijo želeno pot.
Če slep učenec
uporablja belo palico v šoli, ponavadi hodi ob steni. Stena je zanj vodilna
linija, ob kateri pride do cilja, zato je prav, da se ostali učenci od stene
odmaknejo in ne prenehajo s pogovorom, saj se jim tako slep učenec lažje izogne
in se ne zaleti vanje. Vse poti se mora naučiti na pamet, pri tem pa si pomaga
z orientacijskimi točkami (cvetlično korito, klančina, vrata, različni
materiali). Če se na poti kaj spremeni, je to za slepega zopet nova pot, ki se
je mora naučiti.
Mnogi palice ne
želijo uporabljati, saj nočejo biti drugačni oz. slišijo mnogo zbadljivk. Raje
se v družbo ne vključujejo in žrtvujejo svojo samostojnost. Pa je to od nas, ki
vidimo, pošteno? Prav bi bilo, da bela palica postane nekaj vsakdanjega in ne
posebnega. To pa bo takrat, ko jo bo slep učenec uporabljal vsak dan (pri
prihodu v šolo, v šoli, na ekskurzij, na izletih, obiskih galerij,…), mi pa
tega sploh ne bomo opazili.
_______________________________________________________________________
In ob bok postavim še besede predsednika ZDA, ki je 15, oktober poimenoval dan enakosti za slepe Američane.
The White House
Office of the Press SecretaryFor Immediate Release October 11, 2013 Presidential Proclamation -- Blind Americans Equality Day, 2013BLIND AMERICANS EQUALITY DAY, 2013
- - - - - - -
BY THE PRESIDENT OF THE UNITED STATES OF AMERICA
A PROCLAMATION
My Administration is committed to advancing opportunity for people with disabilities through the Americans with Disabilities Act and other important avenues. In June of this year, the United States joined with over 150 countries in approving a landmark treaty that aims to expand access for visually impaired persons and other persons with print disabilities to information, culture, and education. By facilitating access to books and other printed material, the treaty holds the potential to open up worlds of knowledge. If the United States becomes a party to this treaty, we can reduce the book famine that confronts the blind community while maintaining the integrity of the international copyright framework.
The United States was also proud to join 141 other countries in signing the Convention on the Rights of Persons with Disabilities in 2009, and we are working toward its ratification. Americans with Disabilities, including those who are blind or visually impaired, should have the same opportunities to work, study, and travel in other countries as any other American, and the Convention can help us realize that goal.
To create a more level playing field and ensure students with disabilities have access to the general education curriculum, the Department of Education issued new guidance in June for the use of Braille as a literacy tool under the Individuals with Disabilities Education Act. This guidance reaffirms my Administration's commitment to using Braille to open doors for students who are blind or visually impaired, so every student has a chance to succeed in the classroom and graduate from high school prepared for college and careers.
We have come a long way in our journey toward a more perfect Union, but we still have work ahead. We must fulfill the promise of life, liberty, and the pursuit of happiness and expand the freedom to make of our lives what we will. On this day, we celebrate the accomplishments of our blind and visually impaired citizens, and we recommit to building a Nation where all Americans, including those who are blind or visually impaired, live with the assurance of equal opportunity and equal respect.
By joint resolution approved on October 6, 1964 (Public Law 88-628, as amended), the Congress designated October 15 of each year as "White Cane Safety Day" to recognize the contributions of Americans who are blind or have low vision. Today, let us recommit to ensuring we remain a Nation where all our people, including those with disabilities, have every opportunity to achieve their dreams.
NOW, THEREFORE, I, BARACK OBAMA, President of the United States of America, by virtue of the authority vested in me by the Constitution and the laws of the United States, do hereby proclaim October 15, 2013, as Blind Americans Equality Day. I call upon public officials, business and community leaders, educators, librarians, and Americans across the country to observe this day with appropriate ceremonies, activities, and programs.
IN WITNESS WHEREOF, I have hereunto set my hand this eleventh day of October, in the year of our Lord two thousand thirteen, and of the Independence of the United States of America the two hundred and thirty-eighth.
BARACK OBAMA
Blind and visually impaired persons have always played an important role in American life and culture, and today we recommit to our goals of full access and opportunity. Whether sprinting across finish lines, leading innovation in business and government, or creating powerful music and art, blind and visually impaired Americans imagine and pursue ideas and goals that move our country forward. As a Nation, it is our task to ensure they can always access the tools and support they need to turn those ideas and goals into realities.
četrtek, 10. oktober 2013
Impresionisti - drevesa
Narodno galerijo prenavljajo in vsa postavitev je spremenjena, nekje so nove slike, nekje so stare slike na novo postavljene v kontekst, zato ogled močno priporočam.
Smo si pa šli z učenci ogledat razstavo z njihovim veččutnim vodstvom. Vodila nas je Kristina Preininger, kustosinja Narodne galerije, nam je v čudoviti delavnici predstavila dela impresionistov. Vohali, gledali, tipali poslušali in plesali smo barve, drevesa ter oponašali nekatere umetnike. Priporočljivo za mlajše od 10 let, a tudi za starejše, ki jim ni mar drugačnih bolj aktivnih ogledov in čudečih pogledov naključnih obiskovalcev.
Na fotografiji slikamo z lopatico mlado, nežno, pomladno drevo iz Groharjeve slike.
Smo si pa šli z učenci ogledat razstavo z njihovim veččutnim vodstvom. Vodila nas je Kristina Preininger, kustosinja Narodne galerije, nam je v čudoviti delavnici predstavila dela impresionistov. Vohali, gledali, tipali poslušali in plesali smo barve, drevesa ter oponašali nekatere umetnike. Priporočljivo za mlajše od 10 let, a tudi za starejše, ki jim ni mar drugačnih bolj aktivnih ogledov in čudečih pogledov naključnih obiskovalcev.
Na fotografiji slikamo z lopatico mlado, nežno, pomladno drevo iz Groharjeve slike.
sreda, 9. oktober 2013
Simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih prireja simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja, s katerim želimo opozoriti na problemsko področje kot celoto, spodbuditi širši družbeni dialog in izpostaviti pomen enakovredne obravnave oseb z okvaro vida ali motnjami branja.
Simpozij bo potekal v četrtek, 24. oktobra 2013, od 9.00 do 16.00 ure, v Mestnem muzeju v Ljubljani (Gosposka 15, 1000 Ljubljana).
Sodelujoči bodo s svojimi strokovnimi prispevki iz različnih družbeno-kritičnih perspektiv obravnavali vprašanja, ki se dotikajo naše skupne problematike. Njihovi prispevki bodo obravnavali strokovne vidike in pristope k reševanju problematike, predstavljene pa bodo tudi uspešne zgodbe ljudi z okvaro vida.
Vljudno vas vabimo v našo družbo.
torek, 8. oktober 2013
Slabovidnost pa taka
Fotografija prikazuje reklamo v Intersparu, da si lahko sposodiš lupo z lučko. Že jaz sem fotografirala zelo na hitro in zato je nejasna, a reklama sama je cca. 2,5m visoko od tal, tako da jo sigurno vsi slabovidni vidijo, kajne? No, malo sarkazma. Na koncu koncev so pa napisi tako majhni na stvareh, ki jih kupujemo, da če bi bil napis: Pomoč osebam, ki slabše vidijo, mogoče celo malo bolj prijazen.
sreda, 2. oktober 2013
Nemeth koda
Danes je v 94 letu umrl Dr. Abraham Nemeth, slepi izumitelj enega izmed brajevih matematičnih zapisov, imenovanem po njem.
Nemeth je imel vedno rad matematiko, a so mu svetovali, da kot slep, ne bo dobil službe v matematiki. Zato je študiral psihologijo, kjer pa je kasneje ugotovil, je prav tako težko dobiti zaposlsitev. (Tu pa nič novega ne slišimo, kajne?) Prva žena ga je spodbudila, naj študira matematiko, saj je bolje biti nezaposlem matematik, kot pa psiholog. Na tej kodi je začel delati ve letih 1846 in 1947, ko je delal pri Ameriški fundaciji za slepe (AFB) in hkrati hodil na večerno šolo iz matematike, kjer je pomagal vojnim veteranom pri učenju. Opazili so njegovo nadarjenost pri razlagi in so ga povabili, da nadomesti odsotnega učitelja. Ko si je želel zapisovati, je ugotovil, da takratni način zapisovanja matematike Taylorjeva koda uproablja preveč grupacij. Zato je začel svoj lastni način zapisovanja.Doktorat iz matematike pa je zaključil na Univerzi v Detroitu.
Enkrat ga je sodelavec na AFB, fizik zaprosil za integrale v brajici a ker so bili v njegovi kodi, ga je naučil še kodo. Sodelavec se je navdušil. Leta 1952 je tako postala to Nemeth koda, ki so jo uporabljali po ZDA, kasneje še v Kanadi. Popravki so se naredili še leta 1965 in 1972.
Torej kaj je Nemeth koda?
To je sistem pisanja matematike v brajici. Vsebuje brajeve simbole za vsak možen matematičen ali znanstven zapis. V ZDA naj bi vse matematične knjige bile zapisane v Nemeth kodi. Značilnost do katere sem se dokopala so številke, ki so oblikovane v nižjem delu brajeve celice, uporabljajo 2,3,5,in 6 piko.
povzeto po
https://nfb.org/images/nfb/publications/fr/fr28/fr2801.htm
Nemeth je imel vedno rad matematiko, a so mu svetovali, da kot slep, ne bo dobil službe v matematiki. Zato je študiral psihologijo, kjer pa je kasneje ugotovil, je prav tako težko dobiti zaposlsitev. (Tu pa nič novega ne slišimo, kajne?) Prva žena ga je spodbudila, naj študira matematiko, saj je bolje biti nezaposlem matematik, kot pa psiholog. Na tej kodi je začel delati ve letih 1846 in 1947, ko je delal pri Ameriški fundaciji za slepe (AFB) in hkrati hodil na večerno šolo iz matematike, kjer je pomagal vojnim veteranom pri učenju. Opazili so njegovo nadarjenost pri razlagi in so ga povabili, da nadomesti odsotnega učitelja. Ko si je želel zapisovati, je ugotovil, da takratni način zapisovanja matematike Taylorjeva koda uproablja preveč grupacij. Zato je začel svoj lastni način zapisovanja.Doktorat iz matematike pa je zaključil na Univerzi v Detroitu.
Enkrat ga je sodelavec na AFB, fizik zaprosil za integrale v brajici a ker so bili v njegovi kodi, ga je naučil še kodo. Sodelavec se je navdušil. Leta 1952 je tako postala to Nemeth koda, ki so jo uporabljali po ZDA, kasneje še v Kanadi. Popravki so se naredili še leta 1965 in 1972.
Torej kaj je Nemeth koda?
To je sistem pisanja matematike v brajici. Vsebuje brajeve simbole za vsak možen matematičen ali znanstven zapis. V ZDA naj bi vse matematične knjige bile zapisane v Nemeth kodi. Značilnost do katere sem se dokopala so številke, ki so oblikovane v nižjem delu brajeve celice, uporabljajo 2,3,5,in 6 piko.
povzeto po
https://nfb.org/images/nfb/publications/fr/fr28/fr2801.htm
AKTIV - Vabilo na usposabljanja
Spoštovani,
Z velikim veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na usposabljanjih, ki bodo potekala v okviru projekta AKTIV. Namen AKTIV-a je krepitev efektivnega vključevanja ranljivih družbenih skupin v kulturno življenje in družbo nasploh. Motivacijsko izhaja iz projekta SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture, ki se je odvijal leta 2011/2012. Tako program temelji na evalvacijah lanskoletnega projekta in izraženih potrebah uporabnikov, kakor tudi na podlagi anketnega vprašalnika, izvedenega med kulturnimi delavci.
Projekt je hkrati namenjen ranljivi družbeni skupini – osebam z invalidnostjo, s poudarkom na slepih, slabovidnih in gibalno oviranih ter kulturnih delavcih, zaposlenih v kulturnih institucijah kot tudi samozaposlenih in študentih podiplomskih smeri, ki bi se radi poklicno profilirali za delo v kulturnih institucijah.
Prva usposabljanja projekta AKTIV se začenjajo jeseni, natančneje 4. in 5. oktobra.
Prva usposabljanja bodo zaradi splošnih potreb poglobljeno namenjena projektnemu menedžmentu in s temkrepitvi administrativne usposobljenosti vključenih v projekt. V nadaljnjem usposabljanju bomo poglobiliznanja s področja dela s slepimi in slabovidnimi ter osnovne prilagoditve za delo z njimi. Pretežni del projekta bo namenjen uporabi umetniškega jezika za razvoj gradiv in metodologij za usposabljanja na področju kulture, za pripadnike ranljivih skupin, slepe in slabovidne in izhajajoč iz zakonitosti sveta slepih in slabovidnih za druge družbene skupine, z namenom spodbujanja drugačnega dojemanja kulturnih dobrin in sveta nasploh.
Sočasno bo ena izmed aktivnosti namenjena skupinskemu delu kot metodi spodbujanja tolerantnosti in kombiniranja različnih pogledov v korist razvoja novih metodologij. Ob koncu bodo delovne skupine znotraj kulturnih institucij preverjale učinkovitost razvitih metodologij in tako pripomogle k ustvarjanju novega občinstva, odpiranja novih obzorij tradicionalni publiki in bodo vzpodbudile nov tip kulturnega delavca.
Aktivnosti bodo izvedene v naslednjih oblikah usposabljanj: predavanja in delavnice ter strnjeno, v obliki strokovnega simpozija in v delovnih skupinah, torej v praksi.
Na simpoziju in usposabljanjih bodo nastopili domači in tuji predavatelji, med njimi Claudia Hummel, odgovorna za pedagoške programe na Documenti, dr. Aksinja Kermauner, dr. Evgen Bavčar, prof. Črtomir Frelih, prof. Robi Kroflič z domačimi primeri dobre prakse uporabe umetniških jezikov v izobraževanju, ter drugi strokovnjaki.
Ker je umetniški jezik univerzalen in predstavlja možnost več-čutnega dojemanja, bo delo v delovnih skupinah namenjeno razvijanju več-čutnega pristopa.
V zaključku bomo v javnosti okviru vzpostavljenih delovnih skupin ponudili razvite strategije ter iskali možnosti nadaljnjega delovanja po zaključku projekta.
Vse, ki jih omenjena problematika zanima, vabimo k sodelovanju in k prijavi na usposabljanja:
Dodatne informacije o vsebinah in časovnem poteku lahko dobite na spletni strani: www.so-delujem.com/aktiv
(Katja Sudec: programski in organizacijski vodja; Karmen Bajec: asistentka programski in organizacijski vodji).
Prijavite se lahko do srede 2. oktobra 2013 ter na posameznih usposabljanjih. Za usposabljanja in delo v posamezni delovni skupini je treba obiskovati 70 % celotnega programa. Lahko pa se tudi prijavite samo na določena predavanja oz. delavnice.
Naročite se na:
Objave (Atom)