torek, 16. oktober 2018

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov

V Uradnem listu RS, št. 41/2018 z dne 15.6.2018 je bil objavljen Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov. V veljavo je stopil 16.6.2018.
Seveda se tiče tudi slepih in slabovidnih:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12693
Pravilnik se uporablj pri projektiranju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov.

Zvočni podnapisi in zvočni opisi na dodatnem zvočnem kanalu

Na Televiziji Slovenija tujejezične vsebine podnaslavljajo. Podnaslovi pa niso dostopni vsem osebam z okvaro vida, osebam z motnjami branja in tudi drugim, ki ne zmorejo prebrati podnapisov. Prizadevajo si, da bi omogočili dostopnost do njihovih vsebin vsem gledalcem, zato so uvedli novo storitev zvočnih podnapisov in zvočnih opisov na dodatnem zvočnem kanalu.

Kaj je dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal je kanal, ki si ga v TV sprejemniku vključimo namesto osnovnega jezika. Na dodatnem zvočnem kanalu so v izbranih oddajah originalnemu zvoku oziroma osnovnemu zvoku sočasno dodani zvočni podnapisi ali zvočni opisi. Storitev je namenjena predvsem uporabnikom z okvaro vida. Kadar zvočni podnapisi ali zvočni opisi niso na voljo, je zvok na dodatnem zvočnem kanalu enak kot na osnovnem.

Kaj omogoča dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal omogoča kakovostno spremljanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim uporabnikom in vsem drugim z motnjami branja. Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa. Podnapisi v sliki se s pomočjo sinteze govora predvajajo zvočno.  Zvočni opis je prevod slike v besedo.
Pripovedovalec med premori, se pravi v prazninah med dialogi ali originalno pripovedjo, opisuje, kaj se dogaja v sliki. V zvočnem opisu so v besedo prenesene vizualne podobe oziroma dogajanje v sliki, ki je ključno za celostno dojemanje vsebine ali poteka zgodbe določenega avdiovizualnega dela.

Katere televizijske vsebine so opremljene z dodatnimi zvočnimi prilagoditvami?

V prvi fazi so z zvočnimi podnapisi opremljeni tujejezični pogovori in prispevki dnevnoinformativnih oddaj, med katere sodijo: Poročila, Prvi dnevnik, Poročila ob petih, Dnevnik in Odmevi, Studio 3 in nekatere druge. Z zvočnimi opisi so opremljene izbrane dokumentarne in igrane oddaje slovenske produkcije, ki so primerne za zvočno opisovanje. To pomeni, da imajo dovolj prekinitev v originalnem besedilu, ki jih je mogoče zapolniti z zvočnim opisom dogajanja v sliki.
V drugi fazi načrtujejo z zvočnimi podnapisi opremiti tudi dokumentarne in igrane oddaje ali filme tuje produkcije ter tiste dokumentarne in igrane oddaje ali filme slovenske produkcije, ki vsebujejo podnaslovljene tujejezične dele, za katere bodo za te namene predhodno uspeli pridobiti potrebne avtorske pravice.

Na katerih programih si je mogoče vključiti dodatni zvočni kanal?

TV Slovenija zagotavlja dodatni zvočni kanal na programih SLO 1, SLO 2 in SLO 3 tako na DVB-T mreži kot na spletu (MMC). Prav tako ga posredujejo vsem ponudnikom kabelskih in IP sistemov, da ga lahko posredujejo gledalcem.

Navodila za nastavitev dodatnega zvočnega kanala

Dodatni zvočni kanal, na katerem podnapise v izbranih dnevnoinformativnih oddajah bere govorna sinteza in na katerem so predvajanji zvočni opisi izbranih del, si lahko nastavite v jezikovnem meniju vašega TV sprejemnika. Za točne usmeritve si preberite navodila na spletni strani
www.rtvslo.si/dostopno/navodila.
V primeru težav se obrnite na svojega operaterja televizijskih programov oziroma pokličite na brezplačno telefonsko številko  080 28 68 klicnega centra TV Slovenija. 

nedelja, 14. oktober 2018

Moj zmenek na slepo

Na RTV Slovenija 1 je bil film tedna Moj zmenek na slepo. To je nemški film iz leta 2017, posnet po resnični zgodbi Sallyja Kahawatte, ki konec srednje šole izgubi 80% vida in vse kar si želi je delo v hotelu. Po operaciji naj bi mu ostalo le še 5% in ker ne dobi službe, ne omeni več, da ima težave z vidom in zgodba se tu šele začne. Mogoče bi pa morali to predvsem delodajalci gledat.
Priporočam ogled!
Mein Blind Date mit dem Leben

ponedeljek, 10. september 2018

Vztrajanje

Na RTVSlo je bil v prvem tednu septembra 2018 na ogled film Mihe Knifica z naslovom Vztrajanje. Začetek me je spodbudil, da sem si ga ogledala do konca. Začne pa se z zelo zanimivo audiodeskripcijo slike (zato ga omenjam). To je njegov drugi celovečerec, ki je na festivalu v Karlovih Varih dobil nagrado eurimages lab award za najbolj obetajoči filmski projekt.
https://vimeo.com/86619927
Vizualno je lep film, zgodb pa je toliko, ta sem se vmes večkrat zgubila. Ene se nadaljujejo, druge ne, pri večini sem sicer dojela povezavo z "vztrajanjem" (če bi jo avtor recimo želel sploh dosečt). Kar nekaj vizualnih podob je imelo močno asociacijo na druge starejše filme. Film je kot življenje miljontih zgodb na Zemlji. Samo včasihimam že lastnega življenja čisto dovolj (mojega si predstavljam kot priredbo knjige Jane Austin, samo da ne vem še kakšen konec bo).

nedelja, 09. september 2018

FER FEKK

V soboto, 8. septembra 2018, sem si ogledala pet slovenskih kratkih filmov z audiodeskripcijo na Festivalu kratkega filma.
Takrat so bili predvajani naslednji filmi:
  • dokumentarec o Tadeju Grumu, ki ga je pod naslovom Adagio leta 2013 posnel Blaž Završnik, 
  • animirani film Boles Špele Čadež, 
  • animatorska interpretacija Dušana Kastelica pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an' kafe, 
  • igrani film Ljubezen na strehi sveta, ki ga je režiral Jan Cvitkovič, 
  • ter eksperimentalni film Sotto Ine Furlan.
To so starejši filmi. Sotto in Čikorijo sem že videla. A nič hudega.

Zame je bil zmagovalec Boles. Odkrito sem se nasmejala razstopljenim prstom "pisarja" Filipa ter še marsikaterim drugim dogodivščinam.
Filma o slepem dečku z naslovom Adagio sem se kar malo bala. Sem mislila, da bo preveč romantično prikazano. Vsaj reklamni stavki so mi dajali tak vtis. Pa je bil kar realen. Ne vem pa, če so tudi ostali, ki nimajo stika s slepoto to enako doživeli.


Predvsem sem se pa veselila ogleda plesnega filma gluhe plesalke z naslovom Sotto. Maša Kagao Knez je koreografirala ples. Všeč so mi bili tudi zapuščeni prostori ter izmenjavanje hrupa ceste, čistilnice, a AD je tukaj bila zelo skromna. Tu bi pa moral narediti audiodeskripcijo nekdo, ki obvlada slovenski jezik in množico pridevnikov, samostalnikov in glagolov. Plesalka se ne more samo "odbijat od zidu" (če jaz namreč vidim, da ni le to). Film, brez AD, je na voljo:


AD, gledano kot celota je bila povprečna, nekje je povzela preveč (recimo, da sama tega z vidom nisem razbrala, AD pa je sugerirala, kar ni potrebno). A drugače je bila zanimiva izkušnja. Žal pa nisem nikjer videla napisa, kdo je delal AD.

sreda, 05. september 2018

Brezplačen odprtokodni prevajalec brajice

Saj razumete, če bi imela čas, bi vse to preizkusila. Tako pa samo objavim, ker mogoče bo kje kdo, ki bo to preizkusil in mi povedal, ali je enostaven za uporabljat ali ni...
Gre za brezplačen odprtokodni prevajalec brajice z imenom Liblouis, aplikacijo, ki jo namestiš na računalnik in pretvoriš dokument v brajico ter ga natisneš z namiznim tiskalnikom recimo Index Braill (ki ima tudi kar nekaj navodil, kako kaj natisniti). Predvidevam, da bi v kodo morali vnesti naše posebne znake (č, ž, š in kakšna ločila) pa da bi stvar mogoče res delala. Samo tako velik računalniški zanesenjak pa spet nisem.

ponedeljek, 02. julij 2018

Prirodoslovni muzej

Prva nedelja v mesecu nas je povabila na brezplačen ogled kar nekaj razstavnih prostorov, med drugimi tudi Prirodoslovni  muzej v Ljubljani. vesela sem bila, da smo lahko zopet težkali mamutov zob ter da so pri diorami pripravili nekaj nazornih prikazov, zakaj ima kdo kakšen kljun, zakaj so zobje takšni kot so, kje imajo oči napadalci, kje tisti, ki se bolj branijo...