Odstopanja v kreativnost

Začela sem brat knjigo in takoj rekla uaa, pa res!

Kaj berem? Deviate, the science od seeing differently. Napisal jo je Beau Lotto, profesor nevroznanosti. Izdana je vila leta 2017 pri Weidenfeld & Nicolson in je tudi že prevedena v nemščino. 

Torej kaj me je zdramilo? Spodaj je moj prevod izsekov.

Ko odpremo oči, ali vidimo svet tako kot je v resnici? /.../ Odgovor je, da ne vidimo resnice. Svet obstaja. Mi ga samo ne vidimo. Ne sprejemamo sveta kot je zato ker se naši možgani niso razvili da bi. Je neke vrste paradoks: naši možgani nam dajejo občutek, da je naša percepcija objektivno realna. Toda senzorni proces, ki omogoča percepcijo, nas ločuje od tega, da bi prišli sploh do realnosti. Naših pet čutov je tako kot tipkovnica na računalniku - dajejo pomen informacijam, ki jih sprejemamo iz sveta /.../ samo 10 procentov  informacij naših možgani vidijo, pride iz oči. Vse ostalo pride iz drugih delov možganov in knjiga govori o teh 90 procentih. Percipcija izhaja ne le iz naših pet čutov, temveč tudi iz iz neskončno sofisticirane možganske mreže, ki daje pomen vsem prihajajočim informacijam...

Hvala Andragoški knjižnici v Ljubljani, da so jo nabavili in mi jo sposodili.

Razumeti barve?

Fotografija strani v knjigi

Anton Trstenjak, v Psihologiji ustvarjalnosti, izdani leta 1981 pri Slovenski matici, navaja naslednjo indijsko bajko na strani 314:

Slep berač vpraša prijatelja: "kakšna je bela barva?"

"Belo je takšno kot sneg na planinah."

"Torej je to hladna in mehka barva?"

"Ne vedno; tudi papir je bel."

"Je torej nežna in občutljiva barva?"

"Ne nujno; tudi mleko je belo."

"Ali je potem tekoča in hranljiva?"

"ne nujno; vse mogoče stvari so bele: oblaki, zobje, brada starega moža, tudi tvoje poči. zato ne moreš z njimi videti."

"Ah, pustite to; to je grozna barva. menda je najbolje, če sploh ne poskusim, da bi jo razumel."

Dunaj in prilagoditve za slepe

Nekaj časa sem poleti preživela na Dunaju in bila po podzavestni službeni dolžnosti pozorna tudi na prilagoditve. Glede na to, da smo bili vsak dan v drugem muzeju po več ur, bi rekla, da jih je zelo malo glede na ponudbo. Verjetno jih je več (upam), če se najaviš za kakšno vodstvo. Največ sem jih našla na stalnih razstavah v Kunsthistorisches Museum in na Belvederju. Dokaj logično, kajne.
Tu so prikazi iz KHM:
Rafael Madona s travnika

Tipni prikaz Rafaelove slike 

Originalna slika Madona na travniku

Sponzorji

Naslednja slika je Brueglova: Boj med karnevalom in postnim časom

Podnapisi pod sliko

Prikaz kompozicije in nekaj objektov s pomočjo reliefnega tiska, barv

Bruegel

naslednja je Portret dvornega norčka Gonelle Jeana Fouqueta:

Sam norček

Relief slike

Sponzorji

Podnapisi

Iz Tehničnega muzeja imam fotografijo enega starega brajevega stroja:

Ceste in pločniki so tam kjer je več "ferkerja" prepredeni z vodilnimi linijami... in nič drugega. Ni bunkic.

Pločnik in prehod za pešce... zvočni signali so na semaforju

Tale primer pa je iz Belvederja:

Zelo nizek relief brez različnih struktur se mi zdi

Družina Egona Schielea

 No, ni v resnici njegova družina, ker mu je žena umrla za gripo ko je bila noseča, on pa tri dni za njo. Zanimivost slike je bolj v tem, da vsaka figura na njej gleda v svojo smer. Verjetno je to razloženo na brajevem zapisu, ki je pod sliko v enem predalu.

Podnapisi

Imajo pa tudi pomanjšane kipe iz mesta, mogoče jih uporabijo, če bi prišla kakšna slepa oseba. Drugače se seveda ne sme dotikat. Bi bilo potrebno tudi za Ljubljano naredit. Prešerna se recimo sploh ne da dotaknit...

Caspar von Zumbusch Cesarica Marija Tereza, 1894

Anton Dominik von Fernkorn Nadvojvoda Karl z zastavo

Zaključek? Hmm, zdaj ko dam vse skupaj, se mi zdi kar malo za vse kar imajo pokazat. A seveda, človek bi moral it na kakšno vodstvo za slepe... nisem jih pa videla kje reklamirat.