Martin Jaedicke v reviji Review of the European Blind št. 1 letnika LI iz leta 1986, na str. 32 opisal delo Slepo dekle sira Johna Everetta Millaisa (1829 - 1896), angleškega slikarja. Če kliknete na povezavo za Slepo dekle in nato na sliko, dobite lep opis slike v angleščini. Priporočam.
Drugače pa g. Jaedicke pravi nekako (včasih kaj dopolnim, včasih kaj izpustim) takole: Dež, ki je ujel dve mladi dekleti na odprtem travniku, se je ustavil. Še vedno ju vidimo kako sedita na bregu ob robu poti, tokrat že na soncu. Starejše dekle je potegnilo rahlo nazaj do polovice glave debelo rjavo ogrinjalo, da se vidijo njeni oranžno-zlati lasje počesani na prečo. Pod ogrinjalom sta verjetno obe iskali zaščite pred dežjem. Svoj obraz z zaprtimi očmi nastavlja soncu. Na njeni levi sedi mlajše dekle z do ramen dolgimi blond lasmi, mogoče sestra v modrem obrabljenem krilu. Pazljivo dviguje ogrinjalo in kuka stran od nas v daljavo, kjer se vidita dve mavrici, ki se začneta bočiti v nebo pri manjšem naselju ob koncu travnika. Njen obraz vidimo le v profilu.
Starejše dekle posluša mogoče potok takoj za njunima hrbtoma ali pa ptice in domače živali, ki jih vidimo na svetlozelenem travniku v daljavi. Z desno roko drži stebelce drobne cvetke. V naročju na krilu ji leži majhna harmonika/koncertina. Krilo je rjave barve do gležnjev dolgo, vendar že rahlo raztrgano, da se vidi podkrilo. Na ogrinjalu sedi metulj. Na ovratnik ima pripet napis Usmili se slepih, ki se čisto rahlo vidi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar