Veččutno vodstvo po Plečnikovi hiši

Iz Ustvarjalne Pisarne nas vabijo, da se pridružite veččutnem vodstvu po Plečnikovi hiši na Karunovi 4 – 6 v Ljubljani, ki bo v četrtek, 25. oktobra 2018 ob 17.30 uri.
V  prenovljeni hiši,  v kateri je Plečnik bival 36 let, vse do svoje smrti, boste podrobno spoznali največjega slovenskega arhitekta in obsežen opus njegovih del. Odkrivali boste tudi do sedaj manj znane plati velikega mojstra: njegovo osebno življenje ter osebe, ki so ga najbolj zaznamovale  ter drobne anekdote iz zasebnega življenja.
Na vodstvu boste preko vseh čutil v stiku  z arhitektovimi avtentičnimi osebnimi predmeti in doživeli bomo nepozabne izkušnje. Uro in pol trajajoče vodstvo boste sklenili s pogostitvijo v Plečnikovem slogu.
Cena vstopnice: 7€ / 5€ (znižana cena), asistenti, spremljevalci imajo brezplačen vstop
Ker je zaradi zagotavljanja kvalitetne izvedbe število udeležencev omejeno na 7 oseb, vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo sporočite na telefonsko številko 031 857 593 (Katrin Modic).
V sodelovanju s Klubom Ljubiteljev Umetnosti: Asistenca vsem, ki bi se vodstva želeli udeležiti, a se ga zaradi osebne okoliščine (npr. senzorna oviranost, gibalna oviranost, težje razumevanje …) samostojno ne morete, nudimo brezplačno spremstvo na dogodek. V tem primeru vas prosimo, da nas obvestite vsaj tri dni prej.
Vljudno vabljeni,
Ekipa Ustvarjalne Pisarne SOdelujem

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov

V Uradnem listu RS, št. 41/2018 z dne 15.6.2018 je bil objavljen Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov. V veljavo je stopil 16.6.2018.
Seveda se tiče tudi slepih in slabovidnih:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12693
Pravilnik se uporablj pri projektiranju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov.

Zvočni podnapisi in zvočni opisi na dodatnem zvočnem kanalu

Na Televiziji Slovenija tujejezične vsebine podnaslavljajo. Podnaslovi pa niso dostopni vsem osebam z okvaro vida, osebam z motnjami branja in tudi drugim, ki ne zmorejo prebrati podnapisov. Prizadevajo si, da bi omogočili dostopnost do njihovih vsebin vsem gledalcem, zato so uvedli novo storitev zvočnih podnapisov in zvočnih opisov na dodatnem zvočnem kanalu.

Kaj je dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal je kanal, ki si ga v TV sprejemniku vključimo namesto osnovnega jezika. Na dodatnem zvočnem kanalu so v izbranih oddajah originalnemu zvoku oziroma osnovnemu zvoku sočasno dodani zvočni podnapisi ali zvočni opisi. Storitev je namenjena predvsem uporabnikom z okvaro vida. Kadar zvočni podnapisi ali zvočni opisi niso na voljo, je zvok na dodatnem zvočnem kanalu enak kot na osnovnem.

Kaj omogoča dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal omogoča kakovostno spremljanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim uporabnikom in vsem drugim z motnjami branja. Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa. Podnapisi v sliki se s pomočjo sinteze govora predvajajo zvočno.  Zvočni opis je prevod slike v besedo.
Pripovedovalec med premori, se pravi v prazninah med dialogi ali originalno pripovedjo, opisuje, kaj se dogaja v sliki. V zvočnem opisu so v besedo prenesene vizualne podobe oziroma dogajanje v sliki, ki je ključno za celostno dojemanje vsebine ali poteka zgodbe določenega avdiovizualnega dela.

Katere televizijske vsebine so opremljene z dodatnimi zvočnimi prilagoditvami?

V prvi fazi so z zvočnimi podnapisi opremljeni tujejezični pogovori in prispevki dnevnoinformativnih oddaj, med katere sodijo: Poročila, Prvi dnevnik, Poročila ob petih, Dnevnik in Odmevi, Studio 3 in nekatere druge. Z zvočnimi opisi so opremljene izbrane dokumentarne in igrane oddaje slovenske produkcije, ki so primerne za zvočno opisovanje. To pomeni, da imajo dovolj prekinitev v originalnem besedilu, ki jih je mogoče zapolniti z zvočnim opisom dogajanja v sliki.
V drugi fazi načrtujejo z zvočnimi podnapisi opremiti tudi dokumentarne in igrane oddaje ali filme tuje produkcije ter tiste dokumentarne in igrane oddaje ali filme slovenske produkcije, ki vsebujejo podnaslovljene tujejezične dele, za katere bodo za te namene predhodno uspeli pridobiti potrebne avtorske pravice.

Na katerih programih si je mogoče vključiti dodatni zvočni kanal?

TV Slovenija zagotavlja dodatni zvočni kanal na programih SLO 1, SLO 2 in SLO 3 tako na DVB-T mreži kot na spletu (MMC). Prav tako ga posredujejo vsem ponudnikom kabelskih in IP sistemov, da ga lahko posredujejo gledalcem.

Navodila za nastavitev dodatnega zvočnega kanala

Dodatni zvočni kanal, na katerem podnapise v izbranih dnevnoinformativnih oddajah bere govorna sinteza in na katerem so predvajanji zvočni opisi izbranih del, si lahko nastavite v jezikovnem meniju vašega TV sprejemnika. Za točne usmeritve si preberite navodila na spletni strani
www.rtvslo.si/dostopno/navodila.
V primeru težav se obrnite na svojega operaterja televizijskih programov oziroma pokličite na brezplačno telefonsko številko  080 28 68 klicnega centra TV Slovenija. 

Moj zmenek na slepo

Na RTV Slovenija 1 je bil film tedna Moj zmenek na slepo. To je nemški film iz leta 2017, posnet po resnični zgodbi Sallyja Kahawatte, ki konec srednje šole izgubi 80% vida in vse kar si želi je delo v hotelu. Po operaciji naj bi mu ostalo le še 5% in ker ne dobi službe, ne omeni več, da ima težave z vidom in zgodba se tu šele začne. Mogoče bi pa morali to predvsem delodajalci gledat.
Priporočam ogled!
Mein Blind Date mit dem Leben

Vztrajanje

Na RTVSlo je bil v prvem tednu septembra 2018 na ogled film Mihe Knifica z naslovom Vztrajanje. Začetek me je spodbudil, da sem si ga ogledala do konca. Začne pa se z zelo zanimivo audiodeskripcijo slike (zato ga omenjam). To je njegov drugi celovečerec, ki je na festivalu v Karlovih Varih dobil nagrado eurimages lab award za najbolj obetajoči filmski projekt.
https://vimeo.com/86619927
Vizualno je lep film, zgodb pa je toliko, ta sem se vmes večkrat zgubila. Ene se nadaljujejo, druge ne, pri večini sem sicer dojela povezavo z "vztrajanjem" (če bi jo avtor recimo želel sploh dosečt). Kar nekaj vizualnih podob je imelo močno asociacijo na druge starejše filme. Film je kot življenje miljontih zgodb na Zemlji. Samo včasihimam že lastnega življenja čisto dovolj (mojega si predstavljam kot priredbo knjige Jane Austin, samo da ne vem še kakšen konec bo).

FER FEKK

V soboto, 8. septembra 2018, sem si ogledala pet slovenskih kratkih filmov z audiodeskripcijo na Festivalu kratkega filma.
Takrat so bili predvajani naslednji filmi:

• dokumentarec o Tadeju Grumu, ki ga je pod naslovom Adagio leta 2013 posnel Blaž Završnik, 
• animirani film Boles Špele Čadež, 
• animatorska interpretacija Dušana Kastelica pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an' kafe, 
• igrani film Ljubezen na strehi sveta, ki ga je režiral Jan Cvitkovič, 
• ter eksperimentalni film Sotto Ine Furlan.

To so starejši filmi. Sotto in Čikorijo sem že videla. A nič hudega.

Zame je bil zmagovalec Boles. Odkrito sem se nasmejala razstopljenim prstom "pisarja" Filipa ter še marsikaterim drugim dogodivščinam.
Filma o slepem dečku z naslovom Adagio sem se kar malo bala. Sem mislila, da bo preveč romantično prikazano. Vsaj reklamni stavki so mi dajali tak vtis. Pa je bil kar realen. Ne vem pa, če so tudi ostali, ki nimajo stika s slepoto to enako doživeli.


Predvsem sem se pa veselila ogleda plesnega filma gluhe plesalke z naslovom Sotto. Maša Kagao Knez je koreografirala ples. Všeč so mi bili tudi zapuščeni prostori ter izmenjavanje hrupa ceste, čistilnice, a AD je tukaj bila zelo skromna. Tu bi pa moral narediti audiodeskripcijo nekdo, ki obvlada slovenski jezik in množico pridevnikov, samostalnikov in glagolov. Plesalka se ne more samo "odbijat od zidu" (če jaz namreč vidim, da ni le to). Film, brez AD, je na voljo:


AD, gledano kot celota je bila povprečna, nekje je povzela preveč (recimo, da sama tega z vidom nisem razbrala, AD pa je sugerirala, kar ni potrebno). A drugače je bila zanimiva izkušnja. Žal pa nisem nikjer videla napisa, kdo je delal AD.

Brezplačen odprtokodni prevajalec brajice

Saj razumete, če bi imela čas, bi vse to preizkusila. Tako pa samo objavim, ker mogoče bo kje kdo, ki bo to preizkusil in mi povedal, ali je enostaven za uporabljat ali ni...
Gre za brezplačen odprtokodni prevajalec brajice z imenom Liblouis, aplikacijo, ki jo namestiš na računalnik in pretvoriš dokument v brajico ter ga natisneš z namiznim tiskalnikom recimo Index Braill (ki ima tudi kar nekaj navodil, kako kaj natisniti). Predvidevam, da bi v kodo morali vnesti naše posebne znake (č, ž, š in kakšna ločila) pa da bi stvar mogoče res delala. Samo tako velik računalniški zanesenjak pa spet nisem.

Prirodoslovni muzej

Prva nedelja v mesecu nas je povabila na brezplačen ogled kar nekaj razstavnih prostorov, med drugimi tudi Prirodoslovni  muzej v Ljubljani. vesela sem bila, da smo lahko zopet težkali mamutov zob ter da so pri diorami pripravili nekaj nazornih prikazov, zakaj ima kdo kakšen kljun, zakaj so zobje takšni kot so, kje imajo oči napadalci, kje tisti, ki se bolj branijo...

Učenje možganov da vidijo

Nevroznanstveniki raziskujejo možnosti, ki bi pomagale ljudem zopet videti. Zaenkrat smo bolj pri hipotezah. Bolj zgodaj, ko bi se napravica vgradila, več je možnosti, da se plastičnost možganov najbolje izkoristi.
Več na spodnji povezavi:

Teaching the Brain to See Again

Binocular Rivalry — Competition, Connection, and Consciousness

Kunst für Blinde

Kaj pa tele rokavice, s katerimi slepi gledajo:

https://www.nu.nl/234910/video/handschoenen-laten-blinden-virtuele-kunstwerken-voelen.html

https://touchingmasterpieces.com/ 

TIPANKA O ŠVICARIJI

sreda, 25. april, 11.00-13.00, Ustvarjalni center Švicarija

predavanje in delavnica, izvaja dr. Aksinja Kermauner

Kako vidijo ljudje z okvaro vida? Kdo so? Kako jim omogočiti čim prijaznejše bivanje v okolju, ki ni prilagojeno za njih?  Predavanje in delavnica bosta poskus premagovanja stereotipov, predsodkov, strahov ..., saj se bodo udeleženci s črnimi prevezami čez oči in simulacijskimi očali skušali dotakniti sveta slepih in slabovidnih, hkrati pa na lastni koži opazili, kaj bi se dalo izboljšati. 

Pisateljica in tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani  (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.

Javno predavanje z delavnico je uvod v proces izdelave tipanke (tipne knjige) Ustvarjalnega centra Švicarija.

Za sodelovanje v delavnici, ki bo potekala v drugem delu srečanja, so zaradi omejenega prostora obvezne predhodne najave na lili.sturm@mglc-lj.si.

Vidna pisava in brajica skupaj

Združevanje brajice in videče pisave je tudi meni pomagalo, da sem se brajice hitreje naučila. Zdaj imamo tu japonskega oblikovalca Kosuke Takahashija, ki si je zmislil (zame ne tako berljivo) vidno pisavo v kombinaciji z brajico z imenom Braille Neue. Več pa na TEJ povezavi.
Gospodič ima po moje malo romantično predstavo o slepih. Seveda, slep bo bral brajico, ne glede na velikost. A to, da bi jo bral na javnih površinah (kjer ljudje urinirajo, puščajo čigumije) in da bo vedel, kje se brajica sploh začne na neki steni (to je bila tudi ena izmed njegovih zamisli, da bi postavil velike napise na steno z brajico vred).
Nikakor pa niti on ni prvi... poglejte TO povezavo za več.

Proti svetlobi

V Kinodvoru začenjajo z novim programskim sklopom imenovanim Zgodnja ptica: Festival ob petih, ki prinaša festivalske filme, ki (še) niso bili v redni distribuciji. Na sporedu bo vsak torek ob 17. uri, razen med festivali, prazniki in poletnimi počitnicami.

Kot tretji bo v tem sklopu, 17.4. ob 17:00, bo predvajan film Proti svetlobi (Hikari), na katerega nas želijo posebej opozoriti.

Dekle, ki piše zvočne opise filmov za slepe in slabovidne, sreča fotografa, ki počasi izgublja vid. Deveti igrani celovečerec priznane japonske režiserke Naomi Kawase (Kresnica, Okus življenja) je poetična zgodba o dveh izgubljenih dušah, ki ju združi čarobni svet filma.

Marie Heurtin

Na RTV Slovenija so okoli velike noči (gledala sem ga za nazaj) predvajali odličen biografski film z naslovom Marie Heurtin v režiji Jean-Pierre Améris. Govori o gluho slepi francoski deklici Marie, rojeni leta 1885 (Hellen Keller je bila rojena 1880).
 
Zelo problematično (v filmu jo prikazujejo kot, da ne komunicira s svetom na noben način, se ne želi obuti, oprati, počesati in se bori z vsemi štirimi za svoj prav) deklico so starši pripeljali v Larnay inštitut v centralni Franciji, kjer so nune vodile šolo za gluha dekleta. Marie se je naučila kretat, a umrla je mlada, pri 36 letih, leta 1921.
Igra je odlična, zgodba napeta in slikovita in kamera, barve mazilo za moje oči. Francoske kretnje, delno enake slovenskim, so večino časa lepo vidne, zato bi verjetno film lahko gledala tudi kaka gluha oseba brez branja podnapisov. 
Zelo priporočam!

Test epuba na različnih aplikacijah

Na povezavi lahko najdete ocene, kako se EPUB 3 obnaša na večini najbolj popularnih aplikacijah pri branju, dostopnosti ali različnih dodatkih. Tako vam bo mogoče lahžje katero aplikacijo naložiti na tablico, telefon, če berete epub datoteke. Zanimivo pa je tudi za razvijalce, saj na ta način lahko vidijo, kje je še možno napredovati.
12. junija bo v Leipigu sestanek na temo dostopnosti EPUBa, dan kasneje pa Simpozij za lažjo dostopnost, pa mogoče lahko kar podaljšate postanek v tem nemškem mestu.
Če pa že kupujete napravo za brat, se mogoče najprej vprašate, kupiti e-bralnik ali tablico. To vam odgovori naslednja povezava.

Prilagajanje učbenikov v Srbiji

Ravnokar sem našla kar zanimivo reguliranje prilagajanja učbenikov v Srbiji. Vse se rešuje preko 4. člena njihovega Zakona o učbenikih (Učbeniki sa prilagođenim formatom i/ili sadržajem):
http://www.mpn.gov.rs/wp-content/uploads/2015/08/%D0%97%D0%B0%D0%BA%D0%BE%D0%BD-%D0%BE-%D1%83%D1%9F%D0%B1%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D0%BC%D0%B0.pdf
Če ne berete cirilice, pa govori sledeče:
Učenci z motnjami v razvoju uporabljajo učbenik, ki ima vsebino in/ali format prilagojen njihovim sposobnostim, potrebam.
Učenci z invalidnostjo uporabljajo učbenike, katerih format ali črke so prilagojene njihoveim potrebam.
Način prilagojevanja vsebine in formata učbenikov iz 1. in 2. odstavka tega člena, predpisuje minister odgovoren za izobraževanje.

Kakor so kolegi iz Srbije, ki so nas ravnokar obiskali, obrazložili, to pomeni, da mora založba sama preskrbet prilagoditev, le-to pa naredijo tiflopedagogi oz. drugi strokovnjaki po Pravilniku, ki opredeljuje načine prilagojevanja (in je ravno v teku spremembe).

Razpis za NPK Certifikat maser

Na spletni strani Centra IRIS smo objavili razpis za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije za maserja pod sponzorstvom Lion kluba Ljubljana Forum.
Me prav zanima kako bodo prilagodili gradivo.

Povečan tisk/ large print

Kolegica iz Centra IRIS me je prijazno opozorila na tri spletne strani, kjer prodajajo knjige (v angleščini) v povečanem tisku. Juhej, ko bom velika, bom še lahko brala.
V Amazonu odtipkajte v iskalno okence "large print books" in najde tiste, ki so tako označene. Doubleday je založba, ki tudi izdaja v povečanem tisku. Sicer ne vem, ali je kaj povezana z ameriško založbo Knopf Doubleday. Sicer se moraš včlanit z nakupom dveh knjig, a potem zgleda ni obveze (kot recimo pri Svetu knjige, kjer moraš na četrtletje kupovat). Knjige občasno priredijo (skrajšajo/abridged), zato da so še vedno lahko poceni, kljub temu, da so v večjem tisku, a večina naj bi bila originalnih. Nekatere so prav za njih napisane.
Large print books pa pravijo, da ponujajo največji izbor knjig v povečanem tisku. Samo klik na posamezno knjigo te privede zopet do Amazona. Mogoče vam bo le olajšalo iskanje. Je pa povečan tisk zelo raztegljiv pojem. Kar prelistajte knjigo na Amazonu in videli boste, da nič ne vidite, pa je zraven napisano large print. Hmmm.

Kam gre izobraževanje, kam bi moralo it?

Prvi brezserifni fonti

Veste kaj so to fonti? To so pisave, ki jih lahko izbereš v kašnem urejevalcu teksta. Brajica ima samo en font, eno velikost (ok, tu se da še debatirat, nekje tiskajo malo manjšo za majhne prstke, višje, za začetne bralce, a načeloma ostajamo pri eni velikosti, eni obliki). Vidne črke pa so lahko različnih oblik, razlike so že med malimi in velikimi črkami (pri brajici je samo predznak, ki opozarja, da je velika začetnica). Mali vidni a je lahko krog s črto na  desni strani, lahko je mali krogec s črto nad njim, ki ga obkroža še po desni strani. Lahko ima debelejše vodoravne črte, lahko je razpotegnjen...
Ko predavam o gradivu, prilagojenemu za slabovidne in za dislektike, ponavadi uporabim izraz brezserifni. To so tiste črke, ki nimajo zastavic (kot jih ima Times) na koncu ravnih črt. Te brezserifne črke naj bi bile primernejše za branje, če slabše vidiš (kot so Arial, Helvetica).
In tu pridem do oblikovalske zgodbe: prvi brezserifni fonti so se pojavili zaradi slepih. Večina izumov je bila najprej vojaških, tako tudi brajica, a brezserifni fonti? Tu pa bi se skoraj zgodil čudež, če bi bili fonti javni, pa niso bili - namenjeni so bili le slepim in njihovim videčim sorodnikom, učiteljem. Le-te je leta 1786 izumil in prvi uporabil Valentin Haüy v Eseju o izobraževanju slepih. Šele čez 30 let so se nato pojavili prvi javni brezserifni fonti z imenom Egipčanski.

Črke, ki jih je uporabil, izhajajo iz pisanih črk, vendar so poenostavljene in med posameznimi črkami je malo prostora, da so jih slepi lahko brali in tiskali.

https://camillesourget.com/en-12022-haUy-valentin-essai-sur-l-education-des-aveugles--the-first-printed-book-.html

What school could be, should be, and almost never is | Steve Hughes | TE...

Modrost pogleda

Berem Nenehno vzhičenost esej o prisilni sreči Pascala Brucknerja. Zanimiva knjiga, ki pa potrtebuje vse možgane, kar pa mi ne uspe vedno.
Na str. 123 sem našla tole:
"Modrost kratkovidnosti, zatopljene v sedanjost, zadovoljne, ker je, kar je, modrost daljnovidnosti, ki dela načrte in se ne zadovolji s svojim stanjem."
Mogoče pa zato z leti tudi postanemo modrejši, ker smo hkrati kratkovidni in daljnovidni.