V podjetju Tovarna idej so razvili sistem eSova, s katerim prilagajajo obstoječe spletne strani slepim in slabovidnim osebam. Več o tem si lahko pogledate v spodnjem prispevku.

On-line pravljice

Barnes & Noble vsak mesec pripravi brezplačno pravljico, ki jo bere avtor ali znana osebnost. Ta mesec lahko poslušate (s projekcijo knjižnih ilustracij) pravljico Polarni ekspres, ki jo bere sam avtor Chris Van Allsburg. Meni je sicer bolj znan film, ki je nekaka risanka po filmu narejena, saj se zelo dobro prepozna Toma Hanksa. V vsakem primeru pa je pravljica zelo primerna za tale decembrski čas.
Naj se nam uresničijo vse čarobne želje.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Nina

KnjigRarije: Voščilnice z brajico

V soboto, 17. decembra, med 11. in 12.30 uro bo v Trubarjevi hiši literature sobotna ustvarjalna delavnica za otroke na temo: Voščilnice z brajico. Delavnico bo vodila Andreja Goetz, vabljeni!

SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture

Tu delam reklamo za galerijo Škuc, kjer organizirajo predavanja, delavnice na temo prilagajanja kulture posameznikom s posebnimi potrebami... no, nekaj takega. Zgleda zelo zanimivo in me boste definitivno tam videli. Včasih je bila direktorica te galerije Alenka, zdaj je v Mestni galeriji, kjer organizirajo brezplačna vodstva za slepe in slabovidne. Mislim da bo naslednja razstava spet prilagojena slepim. Nekaj se premika na tem področju. Lepo.

__________________________________________________

Spoštovani!

V začetku naslednjega leta se bo v Galeriji Škuc začel program izobraževanja ranljivih družbenih skupin, predvsem invalidov in slepih, na področju kulture ter izvajalcev usposabljanj pripadnikov ranljivih družbenih skupin za delo na področju kulture.

SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture spodbuja interdisciplinarno-socialni pristop na področju kulture, ki ne vključuje le ranljive družbene skupine, temveč hkrati povezuje tudi delovanje strokovnjakov s področja kulture, ki že imajo izkušnje pri delu z invalidi oziroma z ranljivimi družbenimi skupinami.

Program usposabljanj, ki bo trajal do štiri mesece, je razdeljen v štiri sklope:
1. vpogled v kulturno politiko;
2. delo z ranljivimi družbenimi skupinami;
3. prakse dela;
4. praktična priprava predlogov udeležencev.

Usposabljanja v obliki javnih predavanj ter praktičnih delavnic za prijavljene udeležence bodo izvajali domači in tuji strokovnjaki s področja dela z ranljivimi družbenimi skupinami na področju kulture. Udeleženci bodo ob zaključku prejeli tudi certifikat o opravljenem usposabljanju.

V kolikor se prepoznate kot oseba, ki jo interdisciplinarni način dela zanima ali pa že delujete v podobnih projektih in želite izvedeti še kaj več, vas z veseljem vabimo k vpisu na ta usposabljanja.

K udeležbi še posebej vabimo posameznike, delujoče na področju kulture: med drugimi tudi umetnike, galeriste, kustose, galerijske pedagoge in likovne pedagoge, ki bi si želeli v timskem duhu dopolniti svoje znanje s pristopi za delo s slepimi ter slabovidnimi, vabimo pa tudi pripadnike slepe ali slabovidne publike, ki bi si želeli delovati na področju kulture.
Zaradi kvalitete dela in predvsem zaradi izvedbe posameznih delavnic je število prostih mest za celoten program omejeno, medtem ko bodo predavanja javnega značaja in se bo nanje poleg stalne skupine udeležencev delavnice vedno vabilo tudi širšo javnost.


Vaše prijave v obliki kratke predstavitve (starost, izobrazba, dosedanje delovne izkušnje in motiv za udeležbo) bomo sprejemali še do vključno 14.1.2012.
Pošljete jih lahko na e-pošto projektsodelujem@gmail.com (Katja in Sergeja) ali skuc@amis.net (Galerija Škuc) ter tudi preko telefona na naslednje številke: 041 635 815 (Katja Sudec), 041 205 774 (Sergeja Bevc) ter 031 427 602 (Vladimir Vidmar).

Prijazno vabljeni!

------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Projekt SOdelujem  podpirata Ministrstvo za kulturo in Evropski socialni skladi: Naložba v vašo prihodnost.

Tablični računalnik z brajevo tipkovnico

Kolegica Aksinja mi je poslala naslednjo zanimivost (hvala). Na Stanfordsi univerzi, ZDA, je ekipa treh pripravila projekt Virtualna brajeva tipkovnica, s katerimi so letos zmagali kot najboljša andorid aplikacija. Na mesto da bi mi iskali tipke, nas tipke same najdejo. Žal še ne vedo, kako bo aplikacija prišla do končnih uporabnikov, naj pa bi bil 10x cenejši kot drugi sodobni brajevi stroji.

Klikni za cel sestavek

Poti do knjige

Knjižnica Pavla Golie Trebnje je danes, 30. 11. 2011, organizirala posvetovanja na temo branja, knjižnic in ljudi s posebnimi potrebami... takšnimi ali drugačnimi. Slišali smo tako nekaj o spodbujanju branja pri Romih, pri ostarelih, dislektikih, zapornikih in zapornicah, organiziranju borze dela z zasvojenci, počitniškem branju, šolski knjižnici z kar 99% Neslovencev in o tipankah. Dva predavanja sta govorili o posebnostih "drugačnih". Sama sem imela predavanja (5 min predolgo, me je žal zaneslo) z naslovom Spodbujanje branja pri slepih in slabovidnih.

Vsebina izbora slidov:
Statistični podatki WHO
•285 mio ljudi ima okvaro
Stvida

•65% starejših od 50 let

–39 mio slepih

–246 slabovidnih

Okvare

Katarakta - siva mrena je skaljena leča.

Glavkom - izguba perifernega vida
Starostna degeneracija rumene pege
Diabetična retinopatija
Nistagmus

Branje s tačkami

•Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, v šolskem letu 2010/2011.
Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke

•R.E.A.D – Reading Education Assistance Dogs.

•Cilj R.E.A.D. programa je izboljšati pismenost otrok

terapevtski par (pes in lastnik), bralec bere psu

Pripomočki

bralne table

•Lupe za branje, pisanje, pregledovanje. Povečajo lahko do 20x in imajo lahko vgrajeno osvetlitev.

•Elektronske lupe uporabljamo pri večji povečavi (do 60x). Omogočajo boljši kontrast, večje vidno polje.

Računalnik in optični bralnik (tudi kot samostojen pripomoček).

•Brajeva vrstica.

•Bralci zaslonske slike (Jaws, Dolphin SuperNova reader) Govorec, Proteus (sistem za sintezo slovenskega govora).

•Programska oprema, ki poveča in bere zaslonsko sliko na računalniku (Zoomtext in Dolphin SuperNova magnifier).

E-bralniki, e-knjige

•Povečava je majhna, kontrast je slab, nezanesljiva zaslonska navigacija.

Zvočne knjige

•wave ali Mp3

•Applove iPad, iPhone in iPod Touch = programček Read2Go:

–- poslušanje in vizualno spremljanje prebranega,

–- označevanje teksta,

–- prilagajanje teksta, hitrosti branja in barv

–- ter možnost njihovega branja v brajici

•Daisy format –

Digital Accessible Information System

Posnetek slepega mačka Oskarja in prve igre z zvenečo žogo

Video me spomne na to, kako pomembna je igra. Igrače je pa potrebno prilagodit.
Doma imam dva mačka, oba najdenčka. Enega z zlomljeno nogo je pred 10 leti našla teta , drugi, zdaj star 9, pa je bil šolski muc, pa sem ga posovojila, ko nekako ni bil več za šolo (beri: zelo hitro). Oskar na posnetku ni moj, ta posnetek je našla teta na Youtubu.

Strokovno srečanje: E-knjige in slovenske knjižnice

V soboto, 26. 11. je Društvo bibliotekarjev Ljubljana organiziralo brezplačno a zelo strokovno srečanje na temo e-knjig. Srečanje je potekalo v Knjižnici Otona Župančiča.

Ker se drugače pripravljam na svojo predstavitev Vzpodbujanja branja pri slepih in slabovidnih (prosojnice s predavanja še pridejo), sem z zanimanjem poslušala in si zapisovala svoje opombe. Povzetek, ki ga lahko spodaj preberete, je že skupek mojih dodatnih razmišljanj in raziskovanj, ki se tičejo predvsem uporabnosti za slepe in slabovidne.

Začnimo z osnovami. Darko Majcenovič nam je najprej predstavil e-bralnike. 

Barvne LCD zaslone imajo:

• Amazonov Fire, ki predvaja svoj Amazonov tip datoteke
• Barnsov Nook Color in
• Kobotov Vox
• IPad

Črno-bele E ink zaslone pa:

• Amazonov Kindle, ki predvaja svoj Amazonov tip datoteke
• Kobotov Touch in Wi Fi
• Barnsov Nook Simple Touch
• BeBook…

Razlikujejo se tudi po aplikacijah, vzdržnosti baterije, velikosti pomnilnika, tipa datoteke, ki ga lahko predvajajo… Tipa datoteke, ki ju predvajajo vsi sta: pdf, ki omogoča sledenje stranem v tiskani knjigi (pomembno pri recimo citiranju) in EPUB, ki je mišljen kot univerzalen tip. Le-ta omogoča prilagajanje teksta na napravo, ki ga predvaja (pdf ostane vedno sken knjižnega lista, večja povečava otežuje premikanje po tekstu). EPUB je odprt in brezplačen. Prav tako omogoča vstavljanje metapodatkov, omogoča DRM (digital rights management), CSS (Cascading Style Sheets) omogoča prenos v brajico ali v zvok. V tem primeru se sprašujem, v čem se razlikuje od Daisy knjige z vsemi obogatitvami (.dtb je le zvočna knjiga). Le-ta ima namreč tudi CSS in DRM. Gre za dve podobni stvari, dveh smeri proizvajalcev?

Za IPad je Mladinska knjiga pripravila prvo slovensko interaktivno e-slikanico Lile Prap. Naročnikom Geje in Plusa omogočajo ogled obogatenih pdfjev preko IPada. Povečava je pametna, ki izostri črke. Stolpec v ležečem formati bralnika, ima črke velike tudi že okoli 18 pik. Seveda pa se pri pdfju ne more spreminjati črk. EPUB, odvisno od bralnika, omogoča spreminjanje velikosti in pisave. Prav na IPadu pa program Read2go (20€) prilagodi tekst specifičnim potrebam (poslušaš in gledaš/bereš besede, kontroliraš velikost in barvo črk, barve ozadja, se preko Blue tootha povežeš z brajevo vrstico). Zgleda pa, da le-ta programček omogoča branje z vsemi temi možnostmi, le Daisy knjig. !Torej je neka razlika?! JOJ… naj vam pojasnim, NISEM računalničarka.

Brez DRMja dobite knjige pri O'Reillyju. DRM onemogoča izdelavo varnostnih kopij, izposojo, dostop do javnih del, uporabo avtorskega gradiva za raziskave in izobraževanje, nekaj kar ti tiskana kupljena izdaja avtomatično omogoča. Ta trgovina prodaja med drugim tudi Daisy knjige.

Kasneje nam je Miha Kovač razložil socilano-kulturno-ekonomske aspekte e-knjig.

• Zanimiv mi je bil podatek, da ima en knjižni naslov v vsakem formatu svoj ISBN (kar pomeni, da se podatki o e-naslovih knjig vsaj v ZDA v resnici vsaj prepolovijo).
• Knjige z več metapodatki se bolje prodajajo.
• V Sloveniji imamo 2 MIO prebivalcev in 100 MIO knjig v primerjavi z Romunija, ki ima 20 MIO prebivalcev in 80 MIO knjig.
• Tiskana knjiga omogoča skoncentrirano, linearno branje, medtem ko e-knjiga vse bolj spominja na brskanje po internetu. Verjetno bom to lahko preverila v priporočeni knjigi Plitvine, ravnokar izdani pri Cankarjevi založbi.
• Postavlja se tudi vprašanje, ali je e-branje zasebno. Edino Kobo ti odkrito pove, da zbira vašo statistiko bralnih navad in vam jo na željo tudi pošlje. Ostali posredniki, čeprav te podatke zbirajo, vam tega ne povedo. Nekako v stilu velikega brata bi radi nadzorovali kaj točno si podčrtaš, katere knjige bereš in ti na podlagi teh podatkov pošiljali reklame za nove, podobne, produkte pa tudi servise (recimo, da za njihove pojme preveč počasi bereš, ti pošljejo reklamo za vitaminske dodatke, vaje za hitro branje… ;-). Z možem ravno nisva istega mnenja, on pravi, da je ta statistika dobra, meni pa se zdi, da bo le pripomogla k boljši prodaji in posredno k popularizaciji in nepravični demokratizaciji izdanega (zmaga večina, manjšine ne obstajajo).
• Barns and Nobel sta ugotavljala, da so se ljudje, ki so kupili bralnik, po 6 mesecih zopet prikazali v knjigarni in jo enako redno obiskujejo kot pred nakupom. Ljudje kupujemo kar vidimo, zato bi trendi lahko bili taki, da greš najprej v knjigarno, prelistaš knjigo, nato pa si jo kupiš za e-bralnik. Gospod Kovač je celo videl, da je nekdo prišel z bralnikom po podpis znanega pisatelja (alkoholni flomaster), ha, ha.

Delno lahko preverite uporabnost bralnikov v Bežigrajski knjižnici. Projekt Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!, ki ga tam vodijo, nam je predstavil Igor Andrin. Ugotavljajo, da je ¼ uporabnikov upokojencev (posledično so tudi dali na razpolago en bralnik v dom upokojencev). Imajo 50 naslovov, ki so že izven avtorskih pravic in jih je prilagodila založba Grlica, berete pa lahko na BeBook in Kolibriju.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Janez Kanič so sodelovali še Mario Pušič, ki je predstavil Fotospring Archive Center, organizacijo, ki se ukvarja z pretvarjanjem v EPUB datoteke. Rok Gregorin, ki je predstavil metapodatke, Tilen Mandelj, ki je govoril o podatkovnih bazah e-knjig in revij ter Srečko Bončina (po pravici povedano, se slednjega trenutno ne spomnim, črna luknja v spominu, žal).

Za domačo rabo pretvarjanja v EPUB datoteko sem preizkusila programček Calibre. Neko, celo zaklenjeno pdf datoteko, sem pretvorila v EPUB. Naslovnica in kazalo sta bila rahlo spačena, a tekst je lepo berljiv in se je prilagajal velikosti okna. Maksimalna povečava pa je bila 40 pik. Fonte lahko spremeniš v brezserifne (brez zastavic/okraskov, tako kot jih ima recimo Times). Tekst se je dal tudi skopirati. Če knjigo zapreš nekje na sredini, si to zapomni in ti jo tam naslednjič tudi odpre.

V Zavodu z denarjem MŠ in izborom učbenikov, ki ga naredimo tudi s pomočjo inkluzije, slepim in slabovidnim učencem prilagodimo redne učbenike, ki jih uporabljajo sošolci brez okvare vida. To so lepo natisnjeni in strokovno prilagojeni učbeniki. Prav za slabovidne smo po moje nekako edinstveni v prilagajanju. EPUB se mi zdi lep korak naprej od pdf formata, ki ga tudi imamo na razpolago, recimo preden se bo tudi v Sloveniji začel projekt Daisy (ZDSSS se že dogovarja). Učbeniki so striktno namenjeni le slepim in slabovidnim učencem, čeprav so se zanje zanimale tudi učiteljice in slepi starši, učenci z motnjami branja, gibalno ovirani učenci, pa jim nismo smeli sposoditi. Pravilnik ter avtorske pravice (te se bom enkrat še lotila) nas omejujejo. Opazila sem, da v ZDA imenujejo uporabnike specialnih e-knjig print disabled. Definitivno gledamo na svet preveč ozko. Vse te majhne finese, ki bogatijo svet, v ekonomskem svetu ne obstajajo. Ni slepih staršev, ki bi brali vidne in brajeve knjige svojim otrokom, ki vidijo, ni slepih in slabovidnih otrok, ki bi brali svoje slikanice, ni slabovidnih odraslih potreb po branju in ni slepih in slabovidnih študentov. Posplošujem? Se mi zdi e-knjiga rešitev za vse?

ELVIS za slepe in slabovidne

Na okrogli mizi Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, v četrtek, 17. 11. 2011, na kateri žal nisem bila, je bil tudi Kristen Inde, švedski terapevt za slabovidne. Predaval je o švedskem sistemu oskrbe slabovidnih. V pogovoru za radio je predstavil projekt, ki se naj bi ravnokar začel ELVIS (European Low Vision Inovation and Support). Po njegovem mnenju je slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.

Kristen Inde je zaključil magisterija na Univerzah v Uppsali in v Stockholmu. Opravil je tro-mesečno študijsko turnejo po šolah in ustanovah za osebe z okvarami vida v ZDA ter se nato leta 1971 zaposlil  kot učitelj za slabovidne. Njegova prva knjiga Low Vision Training je bila objavljena leta 1975 v švedščini (prevedena v 10 jezikov).
Leta 1979 je razvil model in zasnoval standarde za Low Vision kliniko na Švedskem kot komisijsko organizacijo Državnega sveta za zdravje in socialno skrbstvo. Danes deluje na Švedskem, tudi po njegovi zaslugi, 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer lahko dobijo slabovidni celovito in brezplačno oskrbo. Kristen je več kot 15 let delal tudi v oglaševanju ter kot CEO v zasebnih podjetjih .

Leta 2003 je izdal knjigo "See bad, feel good" (Slabo vidiš, počutiš se dobro), kjer govori o svojih izkušnjah moškega z okvaro vida, prevedena je v mnoge jezike.

Vroča iz tiskarne knjiga Slepi maser

Na knjižnem sejmu je predstavljena knjiga Slepi maser, avtorija Catalin Dorian Florescu, izšla pri založbi Modrijan, zbirka Bralec. Jo je kdo že prebral? Kakšna so mnenja?

Odvrzite očala in leče...

….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart
Prava priložnost za tiste, ki bi se radi rešili očal in leč in za tiste, ki jih ne bi radi nikoli nosili!!!
Decembra bo v Ljubljani spet g.Leo Angart, ki je očala nosil 26 let ( na koncu je imel dioptrijo -5.5 ), dokler ni odkril način, kako si povrniti vid. S preprostimi vajami si je v treh mesecih povrnil normalni vid in po dvajsetih letih še zmeraj odlično vidi pri starosti 68 let. Vaje, ki jih je uporabil, so drugačne od dr.Batesovih (ki je pred 100-timi leti začel z vajami za oči).
Več
Pa naj mi še kdo pove, če to res deluje...

Brajeva e-knjiga

 brajeva e-knjiga 

Najdeno na naslednji povezavi:

http://www.yankodesign.com/2009/04/17/braille-e-book/  

 

Sprašujem se le, ali je to oblikovalska muha, ali pa je res dostopna slepim. Možni sta črna in bela varianta. Belo en bi priporočala, ker se bo vsa umazanija videla. Čeprav... na črni se pa tudi, samo poglejte bele in črne avte, beli avti zgledajo bolj čisti, kot pa črni, ker je prah svetlejši.
Če kdo najde izdelovalca, se priporočam.

Vpliv specialne predšolske edukacije na besedišče in matematiko

Eric

How do children who receive preschool special education services perform over time on assessments of their receptive vocabulary and mathematics skills? How does performance vary by primary disability category? These questions are addressed in a study from the National Center for Special Education Research. Click on the link below to read.

Povezava

O filmu nekoliko drugače

Komentar

V torek, 15. novembra, sem bila v Cankarjevem domu v okviru Liffe na okrogli mizi z naslovom O filmu nekoliko drugače: Filmi, prilagojeni za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne gledalke in gledalce.

Bilo nas je kakih 25 poslušalcev (študenti tiflopedagogike, Wraber, Šprohar, But in nič gluhih (pa tolmačica v pripravljenosti!). Med poslušalci je bila le Tina Grošelj, urednica Prisluhnimo tišini, ki je na koncu tudi javno pohvalila svojo oddajo).

Marko Prpič (takrat pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za sistemske zadeve, kolovodja prilagajanja z zelo visokimi merili. Pravijo, da smo zelo blizu vrhu po kakovosti, ne pa seveda po kvantiteti) je najprej predstavil trud RTVSLO na tem področju. Zakon o medijih, ki je bil sprejet leta 2001, govori o podpiranju programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah. RTVSLO pa je samoiniciativno že v 80h začela z oddajami za gluhe. Letos so prvič prilagodili oddajo z barvnimi podnapisi (bela za voditeljico, barve za goste – dosegljivo preko teleteksa str. 771). Leta 2000 so prilagodili Prešernovo nadaljevanko za slepe z avdio-deskripcijo (a-d) preko hkratnega poslušanja radia. Nato je sledil Petelinji zajtrk. Pri tej a-d, ki se predvaja na radiu (tako kot v Italiji) se lahko zgodi, da ima tudi do 3 – 4s zamika. Letos pa je prvič izšel tudi DVD Gremo mi po svoje z možnostjo a-d. Predvajan pa je bil tudi po televiziji, vzporedno kot možnost izbire na RTV3 z a-d (torej ne več po radiu). V VB Zakon zahteva podnapise na 90% informacijskih programov. A-d pa je možen le naročnikom digitalnih servisov. Na tak način želijo prilagoditi vsaj 10% programov.

Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na FF, je omenil meni priljubljeno temo poseganja v avtorjevo delo in celovitost umetniškega filma. Režiser filma, Miha Hočevar, je povedal, da sicer lažje gleda a-d tujega filma kot svojega in da bi rad opomnil, da če nekoga kličejo Zaspan'c, potem naj o njem tudi opisovalci tako govorijo (in ne Zaspanec). Če je kdo kdaj gledal naš film s podnapisi, je lahko opazil do kakih razlik pride, verjetno tudi zaradi upoštevanja knjižnega jezika.

Predstavila sta se še Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev in Janez Lombergar, direktor RTVSLO, ki se zavedata težav poslušalcev/gledalcev s posebnimi potrebami.

Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za področje medijev, se je dotaknila tega, da je RTVSLO javna televizija, da preštevanje glasov gledalcev ne bi smelo biti merilo, da se manjšin ne prešteva in da smo na koncu koncev vsi ljudje s pp. Marko Prpič tudi razmišlja, da je gledanje filma z a-d na 3 kanalu segregacija, a je vsaj korak naprej. Želel bi, da bi vsi slovenski filmi, izdani na DVDju, imeli te opcije. Hkrati bi bilo potrebno zahtevati, da bi vsi filmi, ki so posneti s pomočjo javnega denarja, omogočali prilagajanje pp. Nekaj podobnega pa si na drugem koncu želimo tudi pri prilagajanju knjig slepim in slabovidnim. Mnenja o primernosti a-d prilagajanja so si različna tako pri slepih, slabovidnih kot pri strokovnjakih, ki se s tem ukvarjajo. Sprašujejo se, če je opisa preveč ali premalo, a vsa ta neskladja na koncu koncev vodijo tudi do razvoja. Wraber je poudaril, da je odziv slepih in slabovidnih slab tudi zaradi dolgih let osame. Verjetno se slepi po tihem bojijo, da bo odvzeto še to, če se ne bodo odzivali (gluhim se zgleda ni več potrebno odzivati).

Mogoče preveč poenostavljam, vendar se mi zdi digitalizacija programa odlična priložnost za izenačevanje pravic. Tako kot si lahko dodaš podnapise na filmu, ki ga gledaš preko računalnika, tako bi moralo biti pri digitaliziranih podatkih na televiziji. Edina težava so podnapisi za slabovidne. Le-ti namreč v povečani obliki ne omogočajo ogled filma in potujejo prehitro. Ne preostane nam nič drugega, kot da ostanemo zdravi in postanemo multilingualni.

Zaključim pa s Prpičevimi besedami: »Kaj vse bi še lahko naredil, če bi imel obe roki.« (malo mu jih manjka)

Združenje VB za dostopne oblike je sprejelo UEB kot Braillov kodo za Združeno kraljestvo (UKAAF)

V pomembni odločitvi za brajevo pisavo ta teden, so se pri UKAAF strinjali, da sprejmejo enotno angleško brajico (UEB - Unified English Braille) kot uradno brajevo kodo v Veliki Britaniji. Standardna brajeva angleška koda (SEB - Standard English Braille) je bila priznana koda v Veliki Britaniji od leta 1930.

UEB so že sprejeli v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Nigerija in Južna Afrika. Tako je Velika Britanija uskladila brajevo kodo z drugimi angleško govorečimi državami. Ta odločitev bo prinesla veliko prednosti brajevim uporabnikom v Veliki Britaniji: brajeva izmenjava datotek in informacij med organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in proizvajalci bo lažja na nacionalni in mednarodni ravni, lažje bo za učenje in poučevanje brajice - ugodnosti, ki bodo na koncu povečale razpoložljivosti in uporabo brajice.
Povzeto po: http://www.royalblind.org/index/22/news/294/UK-Association-for-Accessible-Formats-adopts-UEB-as-the-braille-code-for-the-UK.html
(16. 11. 2011)
originalno objavljeno na UKAFF 21. 10. 2011