"Najzanimivejši primeri anozognozije so povezani z zanikanjem slepote. Nekateri ljudje z možganskimi lezijami, zaradi katerih je njihov vid prizadet, zanikajo izgubo vida in se vedejo, kot da so zmožni videti. Ljudje z vizualno anozognozijo, ki se stežka orientirajo v prostoru in imajo težave pri vsakdanjih opravilih, pogosto ne omenjajo, da ne vidijo – še več, krivdo za svoje težave zvračajo na okolico, češ da svetloba ni dovolj močna ali da je nekaj narobe z njihovimi očali. Nekateri ljudje z anozognozijo svojo bolezen v celoti zanikajo, nekateri kažejo zgolj ravnodušnost, nekateri pa zdravnikom očitajo, da pretiravajo oziroma se motijo."
Citat iz knjige Salecl, Renata. Strast do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020 (žal ne vem strani, ker jo elektronsko beremo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar