Vztrajanje

Na RTVSlo je bil v prvem tednu septembra 2018 na ogled film Mihe Knifica z naslovom Vztrajanje. Začetek me je spodbudil, da sem si ga ogledala do konca. Začne pa se z zelo zanimivo audiodeskripcijo slike (zato ga omenjam). To je njegov drugi celovečerec, ki je na festivalu v Karlovih Varih dobil nagrado eurimages lab award za najbolj obetajoči filmski projekt.
https://vimeo.com/86619927
Vizualno je lep film, zgodb pa je toliko, ta sem se vmes večkrat zgubila. Ene se nadaljujejo, druge ne, pri večini sem sicer dojela povezavo z "vztrajanjem" (če bi jo avtor recimo želel sploh dosečt). Kar nekaj vizualnih podob je imelo močno asociacijo na druge starejše filme. Film je kot življenje miljontih zgodb na Zemlji. Samo včasihimam že lastnega življenja čisto dovolj (mojega si predstavljam kot priredbo knjige Jane Austin, samo da ne vem še kakšen konec bo).

FER FEKK

V soboto, 8. septembra 2018, sem si ogledala pet slovenskih kratkih filmov z audiodeskripcijo na Festivalu kratkega filma.
Takrat so bili predvajani naslednji filmi:

• dokumentarec o Tadeju Grumu, ki ga je pod naslovom Adagio leta 2013 posnel Blaž Završnik, 
• animirani film Boles Špele Čadež, 
• animatorska interpretacija Dušana Kastelica pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an' kafe, 
• igrani film Ljubezen na strehi sveta, ki ga je režiral Jan Cvitkovič, 
• ter eksperimentalni film Sotto Ine Furlan.

To so starejši filmi. Sotto in Čikorijo sem že videla. A nič hudega.

Zame je bil zmagovalec Boles. Odkrito sem se nasmejala razstopljenim prstom "pisarja" Filipa ter še marsikaterim drugim dogodivščinam.
Filma o slepem dečku z naslovom Adagio sem se kar malo bala. Sem mislila, da bo preveč romantično prikazano. Vsaj reklamni stavki so mi dajali tak vtis. Pa je bil kar realen. Ne vem pa, če so tudi ostali, ki nimajo stika s slepoto to enako doživeli.


Predvsem sem se pa veselila ogleda plesnega filma gluhe plesalke z naslovom Sotto. Maša Kagao Knez je koreografirala ples. Všeč so mi bili tudi zapuščeni prostori ter izmenjavanje hrupa ceste, čistilnice, a AD je tukaj bila zelo skromna. Tu bi pa moral narediti audiodeskripcijo nekdo, ki obvlada slovenski jezik in množico pridevnikov, samostalnikov in glagolov. Plesalka se ne more samo "odbijat od zidu" (če jaz namreč vidim, da ni le to). Film, brez AD, je na voljo:


AD, gledano kot celota je bila povprečna, nekje je povzela preveč (recimo, da sama tega z vidom nisem razbrala, AD pa je sugerirala, kar ni potrebno). A drugače je bila zanimiva izkušnja. Žal pa nisem nikjer videla napisa, kdo je delal AD.

Brezplačen odprtokodni prevajalec brajice

Saj razumete, če bi imela čas, bi vse to preizkusila. Tako pa samo objavim, ker mogoče bo kje kdo, ki bo to preizkusil in mi povedal, ali je enostaven za uporabljat ali ni...
Gre za brezplačen odprtokodni prevajalec brajice z imenom Liblouis, aplikacijo, ki jo namestiš na računalnik in pretvoriš dokument v brajico ter ga natisneš z namiznim tiskalnikom recimo Index Braill (ki ima tudi kar nekaj navodil, kako kaj natisniti). Predvidevam, da bi v kodo morali vnesti naše posebne znake (č, ž, š in kakšna ločila) pa da bi stvar mogoče res delala. Samo tako velik računalniški zanesenjak pa spet nisem.