U svetlu škole i knjige

Davnega leta 1984 je Zveza slepih Srbije izdala knjigo U svetlu škole i knjige, ki govori o izobraževanju slepih od 1784 dalje. Napisal jo je Vojislav Minić.
Knjiga v prvem poglavju govori o delu Valentina Haüya. Zanimiv se mi je zdel predvsem prikaz, kako se je Haüy lotil reklamiranja svojega zavoda (str. 32), ugibajo, da verjetno niso vsi učenci brali, ker je vedno en in isti učenec bral (in je tudi kasneje oslepel). Pisali pa so tako (str.37), da so sestavljali vlite črke v vrstice.
Naslednje poglavje je posvečeno Louisu Braillu in "brajici" in njenemu razvoju. Tako zvemo, da je že leta 1670 italijanski izumitelj Francesco Lana (str. 69) predstavil primer točkaste pisave. Charles Barbier je točkasto pisavo na novo izumljal (kako, zveste na str. 70). Leta 1827 (str.75) je natisnjena prva knjiga z Barbierovim točkovnim zapisom z naslovom Zbirka moralnih anekdot. Knjiga je bila napisana fonetično. V istem letu je izšla tudi knjiga Osnove gramatike napisana po Braillovih pravilih zapisa. Braille je nato leta 1829 izdal navodila Metoda pisanja besed in glasbe s pikami, ki pa je bila napisana v metodi linearnega zapisa.
Na str. 105 je prikaz zapisa not v brajici.
Zadnje poglavje pa je posvečeno Veljku Ramadanoviću, utemeljitelju prve šole za slepe v Srbiji. No, ne ravno v Srbiji, prva šola za slepe je bila ustanovljena v Bizerti leta 1917 v Severni Afriki. V Zemun naj bi bil preseljen v letu 1919. To je skoraj, kot bi trdili, da je sestra Klara ustanovila prvi šolo za slepe Slovence v Gratzu (imela je svoj razred). Kaj vse naredi PR. Mogoče tudi to, da je g. Ramadanović bil moški - in policaj, šef. Če so se ženske česa lotile, je bil PR na zadnjem mestu, pa tudi preveč nežno smo bile. A, stvari se spreminjajo, vsi se učimo.
Zanimiva mi je ta ugotovitev: slepa oseba je bil državljan drugega razreda (str. 141). Menili so, da ne more biti odvisen le od svojega dela. Iz tega stališča zraste jo različna dobrodelna društva, da bi ublažila slepim bolečino. In osebnost slepega je tako degradirana na najnižji nivo družbenega ugleda. Buržoazna filantropija.
Poleg Vinko Beka v Zagrebu je omenjen tudi Zavod za slepe in slabovidne v Sloveniji (str. 162). Nastali smo 22. novembra 1918 a kakor piršejo, bi morali za naš zavod imeti malo več prostora za prikaz zgodovine. Še malo pa bo 100-letnica.

Naslovnica A5 formata knjige je temno modra z belim napisom v belem večjem okviru. Pod napisom je rdeč obris glave brez oči in nad njo sonca