Vabilo na okroglo mizo Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

VABLJENI

na

okroglo mizo Sekcije za mladinsko književnost

Društva slovenskih pisateljev

8. 4. 2015 ob 17. uri

Cankarjev dom, dvorana Lili Novy

Branje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

Vodi: dr. Aksinja Kermauner,

tiflopedagoginja, pisateljica; na Pedagoški fakulteti Koper predava predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri Inkluzivna pedagogika. Je avtorica prve slovenske tipne slikanice Snežna roža.

Kakšne knjige zmorejo brati otroci s posebnimi potrebami?

Katere teme jih zanimajo?

Kako in koliko se knjižni trg sploh zanima za otroke s posebnimi potrebami?

SODELUJEJO:

Saša Fužir, Tatjana Knapp – skupinski habilitatorki, zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo uporabnikov z motnjo v duševnem razvoju v Črni na Koroškem. Leta 2011 sta ustanovili zasebni Zavod RISA, ki se je prvi v Sloveniji pričel organizirano in sistematično ukvarjati z lahkim branjem.

Lahko branje  ni enako čtivu za otroke in mladostnike. Lahko branje je namenjeno predvsem odraslim, ki imajo različne težave na področju branja in razumevanja prebranega. Jezik je res enostaven in jasen, a vsebine so drugačne, primerne odraslim.  Prirejena literatura pa pride prav tudi vsaj bralcem zadnje triade osnovne šole in srednješolcem s posebnostmi pri branju in razumevanju.

dr. Milena Košak Babuder, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za specialno in rehabilitacijsko predagogiko, na področju prepoznavanja in strategij dela z otroki, mladostniki in odraslimi s specifičnimi učnimi težavami, recenzentka leposlovnih knjig in šolskih učbenikov, primernih za otroke z disleksijo.

»Ker je disleksija vseživljenjski problem, je pomembno, kako že v samem procesu opismenjevanja razvijamo ključne komponente branja ter z različnimi oblikovnimi in jezikovnimi prilagoditvami približamo bralno gradivo otroku in mladostniku. Da bi osebe z disleksijo rade brale in posegle po bralnem gradivu, jim je potrebno zagotoviti bralno gradivo, ki z vsebinskimi in tipografskimi prilagoditvami omogoča, da jim je pisna informacija dostopnejša, da jo lažje spremljajo in razumejo.«

Nina Schmidt - profesorica likovne umetnosti in knjižničarka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (ZSSM).

Na okrogli mizi bo predstavila gradivo, primerno za slepe ali slabovidne (povečan tisk, brajico, Latex, tipanke, zvočne knjige, avdiodeskripcijo) ter nekaj osnovnih navodil, kako se nekatere izmed njih izdela oz. prilagodi. Skozi predstavitev se bo dotaknila tudi izdajanja prilagojenih knjig oz. težav, ki se pri tem pojavljajo, ter knjižnično dejavnost za slepe in slabovidne.

Matjaž Juhart - profesor defektologije, otrok gluhih staršev, tolmač za slovenski znakovni jezik, habilitirani visokošolski sodelavec-predavatelj na Pedagoški fakulteti v Kopru za predmet Znakovni jezik, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, sodelavec v Centru za razvoj Slovenskega znakovnega jezika.

»Za gluhe je slovenski jezik tuj jezik. Žal se prvega, znakovnega jezika, gluhi učenci in odrasli ne učijo sistematično, pač pa večinoma od vrstnikov. Najobčutljivejše obdobje učenja jezika in opismenjevanja poteka v tujem jeziku, kar ne omogoča optimalnega razvoja. Razviti je potrebno programe sistematičnega učenja svojega jezika – znakovnega jezika gluhih. Pravljice, prirejene v znakovnem jeziku, podprte s slovensko besedo, slikami kretenj in video zapisom besedila v znakovnem jeziku, so prvi temelji sistematičnega učenja znakovnega jezika.«

Sabina Hribar - vzgojiteljica v vrtcu in zunanja sodelavka na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Študira na PeF Ljubljana, smer Pomoč z umetnostjo.

Na okrogli mizi bo izpostavila, s katerimi temami v pravljicah se poslušalci na Psihiatrični kliniki identificirajo. Predstavila bo kriterije za izbor pravljic. Dodala bo primere ter potek in pomen terapevtskega branja pravljic na oddelku ter publiki predstavila, kako se posamezniki odzivajo na pravljice.

Irena Miš Svoljšak - soustanoviteljica in odgovorna urednica Miš založbe, ki izdaja visoko kakovostne knjige za otroke in mladino.

»Miš založba je med prvimi pri nas prepoznala nujo po izdajanju knjig za otroke s posebnimi potrebami. Kot odgovorna urednica se pri oblikovanju knjižnega programa založbe že dolga leta srečuje s problematiko izdajanja tovrstnih knjig na tako majhnem trgu, kot je slovenski, in razmišljanja o tem bo delila z udeleženci okrogle mize.«

Leto po oslepitvi je začel slikati

John Bramblitt je zaradi posledic epileptičnih napadov popolnoma oslepel. In nato je začel slikati. Pomaga si z reliefnimi črtami ter različnimi teksturami v bavah, ki jih uporablja oz. tudi dodaja barvam. Pri mešanju si tako pomaga že z zgoraj omenjenimi tipnimi značilnostmi barv, pravi pa, da jih tudi meri, kot v receptih.


In ja, poraja se mi vprašanje, če je res slep. Zakaj nosi črna očala? Da mogoče kamera ne vidi, kako obrača oči, ko res gleda? V današnjem času lahko vsak naredi internetno stran, umetno zgodovino ter srce parajočo zgodbo, ki bi prodajala idejo.
A tale črni sarkazem na stran. Ima dobre ideje, kako se lotiti slikanja in jasno, lažje je, če si prej videl, slikati tako, da je razumljivo videčim. Slikanje uporablja kot neke vrsto umetnostno terapijo, kar kar dobro poznam.
Več o njegovih pogledih na njegovo življenje, pa si preberite na njegovi internetni strani.

Tactile Graphics with a Voice

Izobraževanje v sklopu projekta Dostopnost

Projekt Dostopnost ima po novem ?! tudi e-obveščanje na njihove dogodke, na katere se lahko tudi naročite. Opozorila bi vas predvsem na izobraževanje Avdio deskripcija: Dostopnost vizualnih podob slepim in slabovidnim, ki bo v ponedeljek, 16.marca. Predaval bo svetovno priznani ameriški strokovnjak s področja avdio deskripcije, dr. Joel Snyder.

Nezaznaven vzgib

Vabijo nas na tridnevni dogodek v Moderni galeriji od 5. do 7. marca z naslovom Nezaznaven vzgib. Če jih pogooglate boste ugotovili, da je tak performance že nastal v Rieki s slepimi in slabovidnimi.

Foto: Dražen Šokčević Nezaznaven vzgib je tridnevni dogodek, ki se začne in konča s praznim prostorom. Prazen prostor je belo platno za koreografijo, polnost možnosti, odprtost in pripravljenost na začetni trenutek. Koreografija vznika iz kompozicije figur v prostoru, iz spreminjajočih se oblik praznega prostora med figurami, iz odnosov med figurami in prostorom. Ustvarja se z vsemi figurami v prostoru, z nami in z vami. Vzpostavi se prostor, poln oblik, ki se drugi dan prevedejo v druge medije, tretji dan pa so uporabljene v enourni razstavi Neavtorizirano*. Vse tri dni je Moderna galerija mesto srečanj različnih skupin, mesto, kjer je mogoče uživati prostor in čas. Format srečanj kombinira več oblik umetniškega delovanja – predstavo, razstavo, delavnico, pogovor. Dogodek in njegov format se vsak dan ravnata po več partiturah, izvedba pa je z vnaprej dogovorjeno skupino. Začnemo s performativnim delom, ki traja v razstavnem času, in končamo z razstavo, ki traja v performativnem času. A nikoli zares ne ujamemo začetne točke, saj se ta ves čas izmika v polje pred. Vsi trije dnevi so odprti tudi za obiskovalce. * Neavtorizirano je eden od kolektivnih projektov kolektiva Federacija. Zasnovna tega projekta, vendar v drugi izpeljavi, se je razvila v drugem in tretjem dnevu projekta Nezaznaven vzgib. Razstava, ki se zgodi tretji dan, nosi ime po kolektivnem projektu – Neavtorizirano. --- Koncept in umetniško vodstvo: Andreja Podrzavnik So-avtorstvo: Andreja Podrzavnik in kolektiv Federacija Soustvarjanje: Andreja Podrzavnik, Rok Vevar, Ivan Samsa, Ivana Peranić Likovno svetovanje: Samo Prostorsko svetovanje: Jaka Šimenc Oblikovanje zvoka: Josip Maršić in Christopher Benstead Izvedba: Andreja Podrzavnik, Ivan Samsa, Rok Vevar, Kate Foley, Kristina Rozman, Samo, Josip Maršić in gosti Fotografija: Nada Žgank Grafično oblikovanje: Andrea Kustić Pomoč pri urejanju besedila: Suzana Koncut Izvršna produkcija: Ksenija Kaučič Produkcija: Zavod Federacija Ljubljana, Kreativni laboratorij suvremenog kazališta Krila, Rijeka V sodelovanjem z: Moderno galerijo Ljubljana in Muzejem moderne i suvremene umjetnosti, Rijeka Ko-produkcija: Lokomotiva - Centre for New Initiatives in Arts and Culture in Nomad Dance Academy v sklopu Life Long Burning Project Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Rijeka, Ministarstvo kulture RH, EU - Program Kultura --- www.federacija.net www.lifelongburning.eu www.krila.org

Razvoj vida

Naslovnica knjige Eye: How vision kick-started the big bang of evolution

Skoraj kriminalka, ki predstavlja, kaj je sprožilo razvoj živali v kambrijskem obdobju. Je to bila svetloba? Razvoj vida?
Predstavljajte si samo, kako smo se začeli zadnje čase martinčkat. Potem nam je popolnoma razmljivo, da se tudi naši živci lahko prilagajajo svetlobnim stimulansom iz okolja. Prav tako se tudi del možganov "preobrazi" iz dotika v vid - zgodovinsko gledano, jasno.
Koliko generacij je potrebno, da se je modificiralo oko? Mislim, da samo eno vprašanje ni bilo odgovorjeno: Zakaj je bilo več svetlobe v tistem času? Tu je malo več možnih odgovorov. Vulkani in večni oblaki v ozračju so se začeli tanjšati? Ledena doba - ta je sicer malo bolj časovno v ozadju? Minerali v morju so se začeli razgrajevati in so dovolili več svetlobe? Pot našega osončja je tzajadrala ven iz kakšnega zgoščenega spiralnega traka,meteorjev...?
Knjiga  Eye: How vision kick-started the big bang of evolution, Andrewa Parkerja je izšla leta 2003 pri Free Press v Veliki Britaniji in je na voljo v knjižnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino.