Lonodon - multisenzorno

Za otroke do 5 let so v Geffrye muzeju pripravljene (sicer na koncu 19. st.) različne animacije. Mladostniki imajo opcijo izbrati svoj avdio vodič preko telefona. 

Izbrani predmeti iz razstave za potipat (lahko tudi pokukaš) ter nato informacija o njem.

Piknik košare z šalčkami, čajnikom, igrami, pliškoti, prtički)

Ves Tate ima touch tours. 

Hands on delavnica

Predvsem pa smo bili navdušeni nad Hands on delavnicami v British museum, kjer prostovoljci vodijo delavnice v posameznih sobanah, na temo le-teh. Imajo po pet originalnih objektov (starih tudi do 4000 let!). Vprašajo obiskovalca, kaj ga najbolj zanima od objektov in nato jih obrazložijo, ti jih dajo v roke (brez rokavic!)... jasno da potem ostaneš tam in poslušaš obrazložitev za vseh pet objektov (recimo pri Afriški zbirki so bile na izbiro: svilena ruta, obesek za osla, ovratna verižica za žensko, uteži. Za prvotno zbirko pa: arabska keramična ploščica, kamen sekire, dve posodici). Gre za neke vrste individualen razgovor ob objektu interesa. Ali te pritegne je odvisno tudi od tega, koliko je sam predstavitelj pri stvari.

London - avdiodeskripcija

V Geffrye muzeju (stanovanja srednjega razreda) sem brezplačno dobila avdio vodič za slepe (drugače stane 3funte). Opisi posameznih sob so bili odlični. Opozorili so na marsikaj, na kar ne bi drugače bila pozorna. Na začetku predstavijo samega vodiča, napravo in dva človeka, ki bosta govorila. Prehode v druge prostore nazorno opišeta (za vami je to in to in greste naravnost, tla ne bodo več lesena temveč tapicirana). Že na začetku pove, koliko časa traja celotno vodstvo, če poslušaš prav vse. Na začetku poda le osnovne informacije, nato ti da izbiro, kaj želiš še podrobno poslušati: opis sobe, opis neke posebnosti v tej sobi, kaj se je v tej sobi dogajalo, pričevanja iz tega obdobja). Priporočam.
V National history museum pa lahko preko svojega pametnega telefona poslušaš enostavno vodljivega avdio vodiča.
Tate Modern ima na voljo i-map avdio vodiče za nekatere njihove slike kar on-line. Tam sem (na podlagi priporočila predavateljice iz spomladanske AKTIV konference) vzela avdioopis za razstavo. Zelo prijazno so mi ga iskali 10 min, pa potem polnili še nadaljnjih 10 min a je delal le za dva objekta, potem je pa crknil (tok o tem koliko so pripravljeni na obisk vizualno hendikepiranih). No, vendar že ta dva opisa, za Richarda Serra (sicer en manjši kip meni ljubega kiparja) in Nikki de saint Falle (kipe bolj poznam, tu je bila razstavljena slika) -  sta bila fenomenalna, nabita s čustvi. Oba z možem sva z zanimanjem poslušala in zvedela, oz. opazila marsikaj, kar drugače ne bi. Če pa bi res prišel kak slaboviden na ogled razstave, bi pa kar malo težko prebral majhne številke ob umetniških izdelkih, saj sva jih komaj videla. Ta problem se je pojavil še v naslednjem vodiču, ko sem še enkrat odšla v Portrait gallery, kjer sem preizkusila avdio vodiča, ki ga dobiš brezplačno. Tu (zdaj ko sem ga drugič doživljala, sem ugotovila, da je vse le en velik časopis Sun, čisti trač, kar naenkrat ti ni več pomembno, kako je kaj naslikano, samo še kdo je naslikan), jim niti en avdio vodič za slabovidne ni delal in so mi potem ponudili navadnega avdiovodiča. Navaden vodič, sicer zelo fancy pa me je popolnoma razočaral. Sploh me ni zanimalo to kar so govorili. Možnost je tudi, da sem bila že zelo utrujena od razstav. Prijazno pa so mi predstavili tudi kaj imajo pripravljeno za slepe (tipne slike, brajica), za slabovidne pa je že kar v samem prostoru. Za slepe je celoten napisan vodič tako obsežen, da predlagajo, da vsako posamezno nadstropje obdelaš on prideš do recepcije po drug zvezek.

Hmmm, mislim, da bomo kaj takega pripravili tudi v Zavodu. Predvsem se pa pripravljam na oktobrski seminar, ki bo vključeval tudi avdiodeskripcijo.

RNIB

Strokovna knjižnica v RNIB

Access by Design revija

Revija Insight

Revija NB

revija Special Children

Del strokovne knjižnice na temo slepote/slabovidnosti

Del strokovne knjižnice na temo bibliografij slepih in slabovidnih

London

Če je to S v brajici, naj me koklja brcne

Na avtobusih imajo rezerviran prostor za ljudi na vozičkih, katerim morajo običajni vozičkarji dat prednost. Plošča, da se lažje gor pripelješ, se lepo spusti do pločnika.

Prehodi za pešce z bunkicami

Kamorkoli greš, ne glede na ugled okolice se mi zdi, so prehodi za pešce urejeni z oznakami za slepe. Se trudijo. Tile semaforji občasno tudi piskajo. 

Barvna slepota

Počitniško branje mi je prineslo naproti knjigo Oliverja Sacsa The Island of the Colorblind. Zdaj sem pri 24% procentih (ta Kindle vse beleži). S prstom po zemljevidu sem potem raziskovala, kje vse potuje. Bolj točno, s prsti po tipkovnici.
Najprej sem iskala kraje:
Pohnpei
Guam
Pingelap
potem pa me je vrglo na članke v zvezi z zadnjim atolom:

Colour Blindness on Pingelap: An Extreme Example of the Founder Effect

Pingelap: Island of the Colorblind

Ter Youtube kanal:
https://www.youtube.com/user/achromatahoy
Torej, če želite potovati in hkrati raziskovati je to eden izmed načinov.

razstava Ali vidiš iz leta 2011

contessanally: Pollensa, Majorca: Santo Domingo Church: Can You S...: Pollensa, Majorca: Santo Domingo Church: Can You See - Installation . Under the banner of Ben Jakober ’s and Yannick Vu ’s installat...

Westminister Abbey

Reliefna tabla z vidnim tekstom in brajico ter slikami iz Westminister Abbey

Zakaj so tu reliefne tudi vidne črke, nevem. Celoten tekst, ki je viden, ni v brajico prepisan. Nekako se mi ne zdi, da bi to tablo razumel slep kar sam od sebe. Se pa trudijo.

Natural history museum

London, Natural history museum. Nič plošč z napisi, ne se dotikat. Prav vsega se lahko dotikaš. Gužva (a to je avgust in njihove šolske počitnice). Priporočam naročilo vstopnic (tudi brezplačnih) preko interneta, ker se tudi tukaj stoji za vstop v koloni in potem greš kar mimo...

Vulkani in potresi so super. Na spodnji sliki je tudi tipno razloženo (tako kot je tudi zraven še na filmu, a moraš znat Angleško) trije načini gibanja tektonskih plošč: narazen, skupaj, vzporedno.

Gibanje tektonskih plošč

Dinozavri imajo pa mogoče res eno ploščo, ne se dotikat okostja, ampak samo eno. Potem pa te vodi kolona preko različnih zakajev (za potipat) na temo dinozavrov (kako so živeli, zakaj so izumrli, kateri so, kakšne so imeli mišice, oči, zobe, kosti, kaj so jedli, kako so lovili... - vse to je v vidnih črkah v Angleščini) a obstaja tudi zvočni vodič pri vsaki razstavi.

Zvočna igrala

V Kensington parku je Spominsko igrišče princese Diane. Odprto je bilo leta 2000 a po višini dreves in grmovja sodeč zgleda že več kot 20 let star. Park je ograjen, ima le en vhod. Vanj lahko stopijo otroci le ob spremstvu odraslih in ven enako (in odrasli brez otrok notri ne smejo). Toliko samo o tem, da te ne more bit strah, da kje zgubiš otroka. Igrišče je brezplačno.
Navdušena sem nad tem, da je narejen za vse starosti in da spodbuja vsa čutila. Spodnji dve sliki prikazujeta zvočni predel igrišča, kjer lahko vidite igrala, enaka/podobna igralom pri Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Na igrišču pri tipijih so totemi različnih čutil. Različne potke od enega predela igrišča na drugo tematsko igrišče so speljane med visokim, lepim dišečim grmovjem.

 Pohodni zvončki

Viseči ksilofon in podobno.

Grafit za slepe3

To pa je grafit za slepe. Kaj prikazuje? Relief prikazuje človeški obraz iz anfasa. Oči zaprte, skozi usta moli jezik. Relief je obešen na stenov višini glave. Nahaja pa se v Londonu... "ko notri zaviješ desno". Ha, ha.
Mogoče sem celo našla avtorja. Francoski umetnik Gregos lepi te face po svetu, začel pa je s Parizom.