Veččutno vodstvo po Kolesu v MML

Večutno zaznavanje je po definiciji že tisto zaznavanje, kjer uporabiš najmanj dva čuta (to je iz pedagogike). Kar nas lahko vodi v to, da še vedno zelo osiromašeno spoznavamo svet skozi vid in sluh. Torej bi pravo veččutno zaznavanje v resnici moralo biti kot vsečutno zaznavanje. Prevezo uporabimo v primeru, ko želimo predstaviti nek problem striktno skozi druga čutila, opozoriti na podrugačenje predstav, ki jih na ta način dobimo, ali pa, če bi želeli na hitrico predstaviti še svet slepih. Pri tem moramo obiskovalce/udeležence opozoriti, koliko časa bo to delo s prevezo trajalo in predšolski otroci morajo pri tem imeti posebno dovoljenje, da lahko kukajo, saj se večina boji biti v temi. 
Zadnje veččutno vodstvo, ki sem ga doživela z družino je bilo V Mestnem muzeju po razstavi Kolo v sklopu projekta Aktiv. Vodili sta Katrin in Ana. Sama razstava obsega tri okrogle prostore vizuialno postavljenih stvari iz časa koliščarjev in mislim, da če bi imeli le samostojen ogled, bi celoten ogled trajal 5 min. Zdivjali bi skozi in ostalo nam ne bi nič. Popolnoma vizualna razstava zahteva malo več interakcije za nas navadne smrtnike.
Veččutno vodstvo nam je najprej (ti, ti Nina, ker nisi poslušala navodil na začetku) v prvi sobi rahlo zmedeno predstavilo časovni trak (vizualno popolnoma nezanimiva soba, tako da, dekleti sta vseeno naredili čudež). Druga soba je bila na račun spoznavanja življenja v času, ko so uporabljali to kolo, polna različnih čutnih zaznav: od vonja, okusa, kinestetičnih prizkusov, samega tipa in vse je bilo seveda stalno pospremljeno z zvokom. Zadnja soba je KOLO. Zastraženo kolo. Kolo staro 5200 let, najdeno pri Vrhniki. Na srečo so bili pri Aktivu pripravljeni. Pa smo otipali potopljeni les, maketo kolesa... Ker je našo punco zelo zanimalo še 2. nadstropje, smo po čisti sreči našli še sobo za eksperimentiranje (zopet, verjetno spodaj nismo poslušali, kam naj bi še šli, pa najbrž ima to marsikatera družina problem s tem, ker starše skrbi, da otroci ne poslušajo, sami nehajo poslušat, ko jih opozarjajo). Soba polna stvari, ki sodijo v koliščarsko obdobje: smo tkali, predli, mleli žito in kamne, delali luknje v kamen, risali na stene, delali ograje...

 

Razstavo zelo priporočam prav z veččutnim vodstvom! Razstava bo na ogled le še do aprila 2014.

Predstavljanje slepim

Razmišljala sem o tem, kako se predstavljati slepim. Zdaj sem že večkrat slišala, da so se ljudje predstavili približno takole: Sem Nina, visoka 170 cm, imam roza pulover in modre hlače, kratke rjave lase ter očala.
Kaj imajo slepi od te predstave? To je predstava, ki jo dobimo mi videči, ko nekoga najprej vidimo. Slepi dobijo predstavo iz glasu, ki pove, kakšne volje smo, smo samozavestni... Glas ponavadi ne znamo vsi tako dobro strenirat in hitreje pove resnico. Pa če bi se nekdo vseeno želel predstaviti z opisom imam naslednje pomisleke:

• cm popolnoma nič ne pomenijo, velikost osebe, ali predmeta se pove v primerjavah, saj tudi mi videči ocenjujemo velikost v primerjavah (recimo, ta predmet je velik toliko kot en prvošolček, do vašega pasu...).
• Barve so postranskega pomena. Nekaj pomenijo mogoče le kasneje oslepelim ljudem. Predstavite svojo obleko v materialih: Imam volneno jopico, jeans hlače, kratke žimnaste lase (uf, ne vem če bi rada vedela za to podrobnost).
• Dotik? Kaj pa vem, če bi se vsak človek želel nekoga dotakniti (recimo po obrazu). Dotik sočloveka je v našem okolju skoraj tabuizirana zadeva (kdaj ste nazadnje objeli prijatelja? OK, zdaj so prazniki, pa je mogoče objemanja več). Podajamo si roko in to je maksimum, pa še to ne z vsako osebo. Slep pri rokovanju opazi vašo konstitucijo (sploh če mu zdrsne druga roka do vašega komolca), samozavest prijema. Toda kdaj se rokovati? S kom glede na status v družbi? Po moje rokovanje ne sme biti nasilno, v skupini, samo za to, da bi se rokovali. Bi se kot vodič skupine rokovali z vsakim, mu dovolili dotik sebe? Dotakniti se osebe preden z glasom poveste, da ste v bližini, pa je drug problem. Tako, kot če bi bili sami v kleti, elektrike ni, pa kar naenkrat zaslišite glas. Po moje bi vas kap. Z glasnejšo hojo (štorkljanjem s petkami), mogoče celo z kašljem, lahko opozorite slepo osebo, da prihajate v bližino. Nikar se ga ne dotaknite ter šele potem spustite glas. Najprej glas, potem dotik (če že mora bit - vprašajte se, zakaj je potreben dotik, mogoče zato, da mu predate kak predmet v roke?)

Veččutna vodstva po razstavi Kolo 5200

V decembru vas z veseljem vabimo na veččutni participativni vodstvi po razstavi Kolo 5200 v Mestnem muzeju Ljubljana.

Veččutni vodstvi bosta potekali v:

-      četrtek, 12. 12. ob 19:00 uri

-      nedeljo 22. 12. ob 11:00 uri

»…v razstavni prostor bomo vstopili z zavezanimi očmi. Hodili bomo v koloni pri čemer se bomo z desno roko držali osebe pred seboj, z levo roko pa se bomo opirali ob steno prostora…«

Navodilo vodičke Katrin Modic ob izvajanju veččutnega vodstva ob Ta veselem dnevu kulture

Tekom enournega vodstva se bomo podali v daljno preteklost. Preko vonjanja zelišč, okušanja hrane, preko tipa in sluha bomo spoznavali skrivnostni svet koliščarjev, njihove običaje in vrednote. Vodstvo bomo strnili z ogledom najstarejšega odkritega lesenega kolesa na svetu. Ob tem bomo pobliže spoznali v čem je skrivnost impresivne tehnološke dovršenosti eksponata, metode datiranja ter postopek konservacije.

Vodita: Ana Krepel - Velimirović in Katrin Modic

Vstopnina: 7,5 € na osebo; 5 € za osebe s senzornimi ali gibalnimi oviranostmi

Veselimo se vašega obiska,

Ekipa Iniciative SOdelujem v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana

Veččutno vodstvo po razstavi Vrata

Avtorica razstave Polona Sketelj

V četrtek, 5. decembra je Slovenski etnografski muzej predstavil projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupnam. Projekt želi prvenstveno usposobiti pripradnike ranljivim skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi in invalidi, mladi diplomanti - iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za delo v kulturnih ustanovah ter v sodelovanju z njimi razviti različne programe, ki so tudi namenjeni ranljivim skupinam. Projekt poteka v:

Narodnem muzeju Slovenije,
Prirodoslovnem muzeju Slovenije,
Prostorski in simbolni prehodi življenja.

Muzeju novejše zgodovine Slovenije,
Slovenskem gledališkim muzejem,
Tehniškem muzeju Slovenije in
Narodni galeriji.

Po predstavitvi pa nas je avtorica razstave (se je prav čutilo navdušenje) Polona Sketelj, vodila po razstavi Vrata - Prostorski in simbolni prehodi življenja. Vodstvo je bilo veččutno in ga je prirpavila v sodelovanju z Aksinjo Kermauner. Da bi si lažje predstavljala, sem tudi sama imela prevezo čez oči ter rokavice. Ker nisem ravno trenirana v tipanju, so mi bile nekatere stvari težje za prepoznat (recimo kaki reliefi), a vonji, zvoki, pa tudi grobost oblike ter samo vodstvo je bilo ODLIČNO. Razstava omogoča ogled na različnih nivojih "znanja". Zelo priporočam.

Bralna uprizoritev Veliki briljantni valček

Mestno gledališče Ljubljansko nas vabi na bralno uprizoritev Veliki briljantni valček, ki bo na sporedu v ponedeljek, 9.12., ob 16.uri.

Vljudno vabljeni!

Drago Jančar

Veliki briljantni valček

1985
Bralna uprizoritev

Predstava traja 1 uro in nima odmora.

• RežiserkaI ra Ratej

• Lektor Martin Vrtačnik

• Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos

Nastopajo

• Simon Veber / Drohojowski Uroš Smolej

• Klara Mojca Funkl

• Ljubica Jana Zupančič

• Volodja Primož Pirnat

• Doktor Gašper Tič

• Emerik Boris Ostan

• Savel Pavel Jožef Ropoša

• Starejši izvedenec za metafore Janez Starina

• Mlajši izvedenec za metafore Boris Kerč

• Kapetan/Doberman Jurij Drevenšek

• Bolničar Jaka Lah

• Didaskalije bere / Martin Vrtačnik

Drama o konfliktu med posameznikom, njegovimi hotenji in svobodno voljo, ki se zoperstavi sistemu in je deležen popolne osebnostne prevzgoje v psihiatrični ustanovi Svoboda osvobaja.