Rada bi zorganizirala skupino za oglede razstav. Opažam namreč, da se nekateri muzeji in galerije zelo trudijo v smeri prilagajanja svojih razstavljenih objektov (in prostora) slepim, te populacije pa zaradi verjetno dolgoletne tradicije neprilagajanja ni. Kaj pa se lahko zgodi, če se nekdo celo leto trudi, obiska pa ni? Razen tega, da ti pade motivacija, tudi razvojno nazaduješ, saj ti prav uporabniki povedo, ali greš v pravo smer ali ne.
Torej, zoorganizirati je potrebno skupino, financirati prevoze do neke centralne točke, kjer bo ogled, priskrbeti spremljevalce... Ima še kdo kako idejo? Aja, zmotivirati ljudi, da pridejo pogledat od blizu (tako se je izrazil včeraj na predavanju Po poteh tišine, rekel gospod Bavčar).
Druga stvar, ki jo opažam pa je dovoljenje tipanja samo slepim. To pa javna kastracija tipanja. Vem da ta zahodni svet tipanja ne dovoljuje, meja med ogledovanjem in erotičnim tipom je verjetno zelo majhna (mogoče smao pri nas?). Ljudje sprejemamo informacije po več kanalih in četudi imamo vse kanale, ni nujno da znamo vse kanale maksimalno izkoristit. Želim, da to muzeji sprevidijo. G. bavčar je temu rekel MUZEJ DRUGAČNIH ZAZNAV. Veselim se take prihodnosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar