Seul, Koreja in prilagoditve

Obiskala sem Seul in poleg običajnih vodilnih poti v rumeni barvi, brajevih napisov na postajah so se mi naslednje prilagoditve zdele tudi zanimive. 
 

Zanimiv se mi je zdel tisk brajice na ta rahlo debelejši "paus" papir.

Na tej razstavi so zbirali opise za različne umetniške izdelke. Predvidevam, da bi na tak način lahko dobili kar dobre namige za opis le-teh izdelkov, ki bi potem ob obdelavi avdiodeskriptorja postali zanimivi opisi likovnih del v muzeju.

Povod za ustanovitev prve šole za slepe

Martin Jaedicke se je v reviji Review of the European Blind št. 1 letnika XLIII iz leta 1984, na str. 32 spomnil samih vplivov na Valentina Häuya, da je odprl prvo šolo za slepe. 

Leta 1771 je mladi Valentin opazil množico ljudi, ki se smejejo pred stojnico na sejmu sv. Ovida. Na platformi postavljeni višje od miz, v tej odprti kavarni, je deset slepih oseb v pantomimi trgalo strune iz lokov, spuščajoč grozljive zvoke iz violin, čel, kontrabasov in viol. Prazno so strmeli v note, ki so bile obrnjene na glavo na stojalih. Nosili so groteskne obleke s čudnimi pokrivali z oslovskimi ušesi. Vsak dan so dva meseca tako igrali, medtem ko jih je njihova publika zasmehovala. 

Na gravuri iz leta 1771 v spodnjem delu sedijo dame in gospodje okoli dveh miz. Nad njimi na odru, do katerega vodijo ozke stopnice stoji deset oseb s čudnimi klobuki (večino v obliki koničastih stožcev), desno od njih sedi mož z brado, kapo ali čelado z daljšimi krili ali ušesi pri strani. Pred njim je postavljen pav, za njim pa je razprto pavje krilo. 

Leta kasneje se je Häuy spomnil tega dogodka in ustanovil prvo šolo za slepe Institution des jeunes aveugles leta 1785, to je 240 let nazaj.