Nacionalni muzej na Švedskem, Štokholm.
Belizar, naslikal ga je leta 1799 Per Krafft. Belizar je bil poveljnik armade Bizantiskega cesarstva in naj bi po nekaterih legendah oslepel.
http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1423468/FULLTEXT01.pdf
“Challenges is what makes life interesting and overcoming them is what makes life meaningful.” – Joshua J. Marine
Leo Haas je bil avstrijsko-nemško-češki slikar rojen leta 1901 in umrl avgusta leta 1983. Delal je kot slikar, grafik, karakturist. Prihajal je iz židovske družine in v bil leta 1939 zaprt, spuščen, leta 1942 zopet zaprt skupaj z ženo v koncentracijskem taborišču Terezin (Theresienstadt) in nato v Auschwitzu. V taborišču je na skrivaj risal.
Martin Jaedicke v reviji Review of the European Blind št. 2 letnika LII iz leta 1986, na str. 30 opisal Haasovo delo Slepi v Theresienstadt. Terezin je majhno mesto severno od Prage, ki je bil namenjen kot dom za boljše žide med drugo svetovno vojno, a večina tega ni preživela. Med preživelimi je bil tudi Leo Haas, ki je takoj začel risati živeljenje v getu, da bi zagotovil naslednjim generacijam dokumentacijo, saj fotografom ni bilo dovoljeno vstopati. Na podlagi 400 risb, je umetnik naredil cikel 20 grafik. Risbe so preživele, ker jih je umetnik skril.
Na petih grafikah so upodobljeni tudi slepi. Prepoznamo jih po hoji s palico in po traku okoli roke, ki ima tri pike. Vidimo jih glasbeni kavarni, prostoru, ki je bil bolj zato, da je z goljufijo prepričal mednarodne komisije, da je bil ta geto v resnici normalno mesto in ne desetkrat prenaseljeno kot pa je v resnici sprejelo, saj so ljudje čakali, da jih premestijo v Auschwitz. Prikazani so tudi kako brskajo po kupih smeti ter drugih pozah.
Na grafiki z naslovom Dnevna soba, je videti vogal osvetljene stavbe, a vse je bolj sivkasto. Ljudje zgledajo izčrpani. Dva nosača počivata v senci ob razpadajočem oknu, izčrpano človeško bitje v agoniji leži na nosilih ob njima. Skozi razbita izložbena okna se vidi množica ljudi, postelj. Slepi sprehajalec je edina aktivna oseba. Hodi mimo izložbenega okna.
Zakaj je umetnik posvečal pozornost slepim? Jih je bilo veliko v getu? Administracija v Spominskem parku Theresian je Jaedicku povedala, da je bilo poleti leta 1942 med 75.000 zaprtimi 1000 slepih. To je nekako normalno povprečje, sploh med starejšimi, bi pa ti slepi v tistem času živeli odmaknjeno življenje. V prenapolnjenem getu pa so bili videni in tako nase vlekli pozornost.