Prebrala sem zbirko pesmi poljske pesnice Wislawe Szymborske v prevodu Jane Unuk in izdane pri Mladinski knjigi, Ljubljana, leta 2019. Dvakrat sem jo začela brat. Prvič mi ni zrasla k srcu, ta drugič pa sem si rekla, hajdi čez te doline in pristala na zelo lepih višavah.
Eno za pokušino pa moram prav tu tudi načeti (str. 397).
Olikanost slepih
Pesnik bere pesmi slepim.
Ni pričakoval, da bo to tako težko.
Drhti mu glas.
Drhtijo mu roke.
Ni pričakoval, da bo to tako težko.
Drhti mu glas.
Drhtijo mu roke.
... (izpustila, da bi vas premamilo si knjigo kupit oz. izposodit in jo prebrat celo)
Toda velika je olikanost slepih,
velika njihova uvidevnost in velikodušnost.
Poslušajo, smehljajo se in ploskajo.
velika njihova uvidevnost in velikodušnost.
Poslušajo, smehljajo se in ploskajo.
Eden od njih celo pristopi
z narobe odprto knjigo
in prosi za sebi nevidni avtogram.
z narobe odprto knjigo
in prosi za sebi nevidni avtogram.
