Barvna slepota

Pogled na svetoč grm v Tivoliju v ČB tehniki

Pogled na cvetoč grm v Tivoliju v barvni fotografiji

Razmišljala sem, kaj vidiš, če si barvno slep (prebrala sem The case of the Colorblind painter Oliverja Sacksa). In preizkušalo to videnje z črno-belo tehniko fotografiranja. Hmmm. Torej, rekla bi, da za to vrsto tehnike moraš imet oko in/ali da naše okolje ni ravno narejeno za barvno slepe.

John Hull: Touching the Rock

John Martin Hull je leta 1935 rojeni profesor teologije (prosti prevod), ki je malo pred rojstvom svojega prvega sina oslepel. V svoji avtobiografiji  Touching the Rock govori o počasnem izgubljanju vida ter tudi vizualnega spomina.
Knjiga je bila tudi pretopljena v film z naslovom Notes on Blidness (12 min film je dobil nagrado, vendar pa zgleda dalša varianta še ni prišla na plano?)

Za inteviju s Hullom sledite tej povezavi.

At First Sight (1999)

Ogledala sem si film z naslovom At First Sight iz leta 1999 z Miro Sorvino in Val Kilmerjem v glavnih vlogah. na IMDB ima upravičeno oceno samo 5,9. Jaz bi mu dala še manj. A glej ga, pod scenarij je napisan tudi Oliver Sacks, britanski neurolog, ki se je tudi sam srečal z izgubo vida zaradi redkega okularnega melanoma pred devetimi leti. Kakor piše so se metastaze pred kratkim razširil na pljuča.

Naslovnica reklame za film

Film je nastal po Sacksovi zgodbi "Videti ali ne videt" iz knjige Antorpolog na Marsu, ki je izšla leta 1995 pri Vintage books. Opisuje primer petdeset letnega Virgila, slepega od zgodnjega otroštva (katarakte), ki malo pred poroko "spregleda" zaradi operacije. Kakšen je pogled slepih, ki se operirajo je vprašanje staro že 2000 let. V Novi zavezi, Marko 8:22-26 je namreč naslednji opis:

Jezus ozdravi slepega v Betsajdi
22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« 24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« 25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26 In poslal ga je domov z naročilom: »V vas nikar ne hôdi!«

Kaj vidijo, če ste pozorni, preberete v 24 vrstici: ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa. Šele drugi dotik (v današnjem svetu z drugačnimi čudeži bi temu rekli kar nekaj tednov učenja) nauči gledanja. Film se tega problema dodakne na zelo poetičen način. Po drugi strani pa naj bi Virgil (slabše) videl do svojega 6 leta. Če želite gledati film, potem ne berite več.
Virgil je šel v šolo za slepe, kjer se je naučil uporabljati belo palico in brati brajico. Nato se je zaposlil kot maser pri YMCA, ki so mu omogočili tudi stanovanje čez cesto, v katerm je živel skupaj še z enim zaposlenim. Imel je prijatelje, lahko je skrbel sam zase. Rad je imel baseball. Z Amy se je poznal že več kto 20 let. V njunih dvajsetih letih sta bila partnerja krajši čas, pa sta šla narazen. Amy se je preselila, poročila. Po ločitvi je prišla nazaj in Virgil jo je poklical. Amy se je zdelo, da je Virgil obtičal v svoji rutini: služba, šport in vedno manj prijateljev, služba, šport (rutina je verjetno ena izmed najboljših prijateljic slepih oseb: vedno posavi na isto mesto, da potem najdeš). Zato je Amy navijala za operacijo, Virgilova mama pa je bila proti. 
Operirajo eno oko in po 24h urah preveze Virgil šele ko se zdravnik oglasi ugotovi, da res nekaj vidi. Njegov prvi pogled je vidil svetlobo, barvo, premikanje, vse povezano in brez pomena. Oftalmolog ni pričakoval takih zapletov. Virgil bi potreboval psohološko pomoč. Sacks ga je takrat opisal, z njim delal različne teste, se pogovarjal tudi z zaročenko Amy, mamo in vse to opisal v zgoraj omenjeni zgodbi. Virigil je bil navdušen nad barvami avtomobilov (njunega avta pa ni prepoznal med ostalimi), prebral je večje črke, ni pa zmogel prebrati besede (s prsti pa jo je lahko prebral, ker se je učil tudi vidne pisave v šoli)... Za več pa kar sami preberite.
Sacks, O. (1996). An Antropologist on Mars. New York: Vintage Books a division of Random House, inc. str. 108-152

George Berkley: A New Theory of Vision

Berkeley je leta 1709 raziskoval odnos med vidom in tipom in postavil tezo, da ni povezave med taktilnim svetom in svetom vida. Povezava se lahko naredi šele na podlagi izkušenj.
Sacks, O. (1996). An Antropologist on Mars. New York: Vintage Books a division of Random House, inc. str. 110

John Locke: An Essey Concerning Human Understanding

William Molyneux, ki je imel slepo ženo, je postavil vprašanje prijatelju Locku: "Če se človek rodi slep in razume razliko med kocko in kroglo skozi dotik, ali bi lahko potem, ko spregleda vedel za razliko preden bi se ju dotaknil?"
Sacks, O. (1996). An Antropologist on Mars. New York: Vintage Books a division of Random House, inc. str. 110

Čebelica